Ameriški znanstveniki, ki so spremljali več kot 5.000 otrok starih med devet in enajst let, so ugotovili, da so učenci z višjim indeksom telesne mase (ITM) slabše opravljali teste. Prav tako so imeli pogosteje simptome depresije. Vendar ni jasno, ali je slaba prehrana škodovala razvoju možganov ali pa so premalo razviti možgani povzročili prenajedanje.
Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da ‘okolje hitrih rešitev’, v keterem prevladujejo nezdrava prehrana in sedeči način življenja, povzroča težave v razvoju otrok.
Predhodno opravljene študije so pokazale, da je višji ITM povezan s spremembami v razvoju prefrontalne skorje možganov. Pomanjkljivosti v delovnem spominu pa morda lahko prispevajo k slabšim prehranskim odločitvam.
Naša telesa se niso razvila za tako malo gibanja
Raziskovalci z Univerze Washington v St. Louisu (Missouri) so med letoma 2016 in 2018 analizirali podatke več kot 2.500 deklic in 2.700 dečkov. V dveh letih spremljanja so odkrili, da so imeli otroci, ki so pri nalogah s slikami in besednim zakladom dosegli eno točko manj, v povprečju za 1,6 odstotkov višji ITM. Poleg tega so imeli otroci s prekomerno telesno težo oziroma debelostjo (ITM višji od 85 percentila oziroma 15 odstotkov otrok z najvišjim ITM) dvakrat bolj verjetno težave na letni ravni v primerjavi z otroki z normalno telesno težo. Izsledki so bili objavljeni v strokovni publikaciji Jama Pediatrics.
Profesor Iain Buchan, strokovnjak za javno zdravje z Univerze v Liverpoolu, je za MailOnline povedal: “Če pogledamo spremembe v naši energijski bilanci, način prehranjevanja, kaj jemo, naše gibanje in medsebojne odnose … vse to se je v zadnjih 20 letih dramatično spremenilo. Skoraj vse se opravlja sede, preko spleta … Naša telesa se niso razvila, da bi porabila tako malo energije. Moramo se gibati in fizično sodelovati.” Dodal je, da poleg tega danes ljudje uživajo hrano z visoko vsebnostjo maščob, soli, sladkorjev … kar zagotavlja hitro energijo, kar pa ni dobro za zdravje.
Ustvarili smo okolje hitrih rešitev, ki je usmerjeno v kratkoročne užitke, vendar je dolgoročno škodljivo.
Profesor Iain Buchan, strokovnjak za javno zdravje z Univerze v Liverpoolu
Zaradi debelosti krajša življenjska doba
Po podatkih SLOfit je v bilo v Sloveniji v šolskem letu 2021/22 prekomerno telesno težkih 18,2 odstotkov fantov, z debelostjo jih je živelo 6,2 odstotka in z morbidno debelostjo 1,8 odstotkov. Pri dekletih so ti odstotki nekoliko nižji, 16,7 odstotkov za prekomerno prehranjenost, 4,7 odstotkov za debelost in 1,4 za morbidno debelost. A splošni podatki prikrivajo velikost problema, ki je v še večji meri zaznan pri socialno ekonomsko ranljivejših, opozarjajo na NIJZ.
Otroci, ki danes razvijajo prekomerno telesno težo in živijo z debelostjo, bodo najverjetneje z izzivom obvladovanja debelosti vstopili v odraslo dobo ter na trg dela. Bolj verjetno se bodo v procesu staranja srečali s sarkopenično debelostjo in zgodnejšim pojavom krhkosti in zato nižjo kakovostjo življenja. Ocenjuje se, da bodo z debelostjo povezane bolezni – sladkorna bolezen, srčno žilne bolezni in nekatere vrste raka – pričakovano življenjsko dobo skrajšale povprečno za 2,7 let.
Viri:
- https://www.dailymail.co.uk/health/article-13489097/Overweight-children-lower-intelligence-likely-depressed-controversial-study-finds.html
- https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/debelost/otroska-debelost-eden-kljucnih-javnozdravstvenih-izzivov-v-prihodnjih-desetletjih/
- https://jamanetwork.com/journals/jamapediatrics/fullarticle/2819060?guestAccessKey=a2bee6aa-d8f1-4b9e-bedd- e84ecfd92b92&utm_source=For_The_Media&utm_medium=referral&utm_campaign=ftm_links&utm_content=tfl&utm_term=060324
