Skrb za zdravje je ena temeljnih vrednot vsake družbe. Medtem ko se soočamo z različnimi zdravstvenimi izzivi, obstajajo preprosti, a učinkoviti ukrepi, ki lahko drastično zmanjšajo tveganje za razvoj resnih bolezni. Eden takih ukrepov je cepljenje proti humanim papilomavirusom (HPV). HPV povzroča šest različnih vrst raka, vključno z rakom materničnega vratu, ki je po svetu četrti najpogostejši rak pri ženskah. S cepljenjem proti HPV lahko preprečimo do 90 % teh rakov, s čimer ne ščitimo le posameznikov, temveč celotno skupnost. Ozaveščenost o pomembnosti cepljenja in dostop do pravilnih informacij sta ključna za zaščito mladih generacij pred hudimi boleznimi, ki jih znamo in zmoremo preprečiti.
Veliko ljudi se sprašuje ali za zaščito pred HPV ni dovolj uporaba kondoma. Pomembno je razumeti, da se HPV prenaša ne le pri spolnih odnosih s penetracijo, temveč tudi pri drugih vrstah neposrednih telesnih stikov, vključno z dotikanjem genitalij, zadnjika in ustno-žrelnega področja. Virus lahko prenašamo tudi z rokami, in celo s stika med materjo in novorojenčkom ob porodu. Čeprav cepljenje proti HPV zmanjšuje tveganje za okužbo, je za preprečevanje drugih spolno prenosljivih bolezni in neželene nosečnosti uporaba kondoma še vedno nujna.
Kaj HPV virusi sploh so?
So majhni virusi brez ovojnice, ki so evolucijsko stabilni, vrstno in tkivno specifični in okužijo samo kožo in sluznico. Poznamo tri skupine HPV – v skupino 1 spada 12 genotipov HPV virusov, ki so kancerogeni za človeka, kar pomeni, da lahko povzročijo raka. V skupino 2 spada le en genotip, ki je verjetno kancerogen za človeka. V skupino 3 pa spadata dva manj nevarna genotipa, ki nista kancerogena, vendar povzročata izjemno pogoste, trdovratne in neprijetne genitalne bradavice ter na srečo redko, a izredno neprijetno papilomatozo grla.
HPV je edini neposredni vzorčni dejavnik za vse rake materničnega vratu, povzroča pa še druge, s HPV povezne rake: penisa, zunanjega ženskega spolovila, nožnice, zadnjika, ustno – žrelnega področja. Za okužbo z virusom HPV ni zdravila. Lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica okužbe, kot so predrakave spremembe materničnega vratu, šest različnih rakov, genitalne bradavice in ponavljajoča se papilomatoza grla.
Večina ljudi se v življenju okuži s HPV, vendar ne utrpijo negativnih posledic ali opazijo kakršnih koli simptomov. Več kot 80 % okužb izzveni samih po sebi v enem do dveh letih (lastna obramba telesa odstrani virus in tako ne predstavlja dodatnega tveganja), 10–15 % primerov pa je takšnih, pri katerih je imunski sistem ne uniči (torej okužba lahko vztraja). V primeru dolgotrajne okužbe, HPV povzroči spremembe v celicah, ki se lahko sčasoma spremenijo v rakave. Pri HPV je razvoj bolezni počasen – v povprečju od okužbe do raka materničnega vratu preteče kar 10 do 15 let.
Doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku in specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki vodi Državni program ZORA, izpostavlja: “Čeprav je rak pogosteje bolezen starejših, se raki, povezani s HPV, najpogosteje pojavljajo pri mlajših osebah, in sicer že okoli 30. leta starosti, pogosto pa tudi pred 50. letom. Zdravljenje teh rakov lahko bistveno zmanjša funkcionalnost ključnih organov, kot so penis pri moških, zadnjik in ustno-žrelna območja pri obeh spolih ter nožnica, zunanje spolovilo in maternični vrat pri ženskah. Srečo imamo, da pri materničnem vratu lahko v okviru programa ZORA pravočasno odkrivamo in zdravimo predrakave spremembe, kar omogoča ohranjanje rodnosti pri ženskah. Cepljenje proti HPV lahko prepreči veliko večino predrakavih sprememb, kar zmanjšuje potrebo po konizaciji, za katero je znano, da lahko poveča tveganje za prezgodnji porod. Pri drugih vrstah raka je cepljenje proti HPV edina zanesljiva preventivna metoda, ki je izjemno varna in učinkovita.”
Cepivo
Deklice se proti HPV v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja lahko cepijo od leta 2009, v šolskem letu 2021/22 a so bili prvič po programu cepljenja proti HPV brezplačno cepljeni tudi dečki. Od septembra 2023 se lahko brezplačno cepijo tudi fantje, ki obiskujejo 1. ali 3. letnik srednje šole. Brezplačno se lahko cepijo tudi vsi zamudniki. S cepljenjem proti HPV želimo preprečiti, da bi slovenske deklice in dečki v odrasli dobi umirali zaradi rakov, ki jih znamo in zmoremo preprečiti s cepljenjem v mladosti.
Cepljenje proti HPV je izjemno pomembno za preprečevanje 6 vrst rakov. Za cepljenje se v Sloveniji odloči okrog polovica vseh staršev deklet in petina staršev dečkov, medtem, ko v nekaterih državah, kot je na primer Norveška, že dosegajo pomemben cilj za odpravo rakov, ki jih povzroča okužba s HPV – to je 90 % precepljenost. S cepljenjem proti HPV lahko preprečimo do 90 % raka materničnega vratu, 79 % raka zadnjika, 61 % raka nožnice, 25 % raka penisa, 23 % raka zunanjega spolovila ženske, 21 % raka ustnega žrela, 4 % raka ustne votline in do 3% raka grla. S cepljenjem proti HPV lahko preprečimo tudi skoraj vse primere genitalnih bradavic in ponavljajoče se papilomatoze grla.
Zakaj cepljenje (že) v 6. razredu osnovne šole?
Otroke cepimo v 6. razredu osnovne šole, saj je takrat imunski odziv na cepivo zelo dober in sta zato potrebna zgolj dva odmerka. Po 15. letu je imunski odziv slabši in so potrebni trije odmerki. Prav tako se s starostjo manjša učinkovitost cepiva, saj je cepivo preventivno in ne deluje proti že obstoječim ali preteklim okužbam, ki dosežejo v populaciji vrh nekje pri 20. letu starosti.
Izzivi v boju proti HPV
Ena izmed glavnih ovir pri izboljšanju precepljenosti je napačno razumevanje in nezaupanje v cepljenje. Raziskave kažejo, da starši in skrbniki, ki se ne odločijo za cepljenje proti HPV kljub temu, da želijo otroku najbolje, pogosto dvomijo o varnosti in učinkovitosti cepiva, kar pogosto izhaja iz napačnih informacij, ki se širijo preko družbenih omrežij in drugih strokovno nepreverjenih virov.
Raki, ki jih povzroča okužba s HPV, so najlažje in najbolje preprečljivi raki. Raka materničnega vratu lahko celo odpravimo.
Cilj globalne strategije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za odpravo raka materničnega vratu so do leta 2030 doseči:
- 90 % precepljenih deklet do 15. leta starosti (Evropski načrt boja proti raku postavlja enak cilj tudi za dečke)
- 70 % udeležbo žensk v programu ZORA
- vsaj 90 % zdravljenje vseh žensk predrakavimi spremembami in rakom materničnega vratu
Precepljenost proti HPV je v evropskih državah zelo različna, od manj kot 5 % do več kot 90 %. Prizadevanja za zmanjšanje vrzeli v precepljenosti proti HPV v Evropi vodijo v zmanjšanje nesprejemljivih razlik v bremenu raka materničnega vratu med državami, tako sedaj, kot v prihodnosti. Slovenija aktivno sodeluje v teh prizadevanjih v okviru evropskega projekta PERCH, kjer sodelujeta Onkološki inštitut Ljubljana in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Pomembno je vedeti, da gre pri cepljenju proti HPV za cepljenje proti virusu, ki je tako pogost, da se z njim okuži tako rekoč vsak. A ne le to. To cepljenje je namenjeno preprečevanju raka in to ne le raka materničnega vratu, temveč tudi drugih vrst raka pri moških in ženskah. Samo s skupnimi močmi in zavezanostjo k znanosti in zdravju lahko zmanjšamo breme te pomembne javnozdravstvene težave.
