Večina od nas nestrpno pričakuje pomlad in poletje, toplejše vreme in prebujajoča narava pa ljudem z alergijami kvarijo veselje. Kihanje, smrkanje, boleče grlo, slabše počutje … To je le nekaj simptomov, s katerimi se spopadajo. “Ljudje z alergijo na pelode dreves in trav imajo v času izpostavljenosti visokim koncentracijam pelodov v vdihanem zraku najbolj izražene nosne in očesne simptome: zamašenost nosu, redek izcedek iz nosu, kihanje, srbenje nosu in vnetje oči s solzenjem. Zaradi dihanja z odprtimi usti se nabira gosta slina, sluznica ust in žrela postane pekoča, bolniki pa med spanjem smrčijo. Bolnikom z nosnimi polipi se v tem času izrazito poslabša dihanje skozi nos, voh, večji je tudi pritisk oziroma bolečina v predelu sinusov, lahko se jim poslabša celo sluh,” razlaga asist. dr. Tanja Soklič Košak, dr. med. Specialistka otorinolaringologije s klinike ORL Soklič Košak.
Alergije in prehlad imajo kar nekaj skupnih simptomov, kljub temu pa obstajajo pomembne razlike. “Nosne težave so zelo podobne pri alergijskem rinitisu in prehladu. Nedvoumni znaki, da smo zboleli z virusno okužbo dihal – prehladom ali akutnim rinosinuzitisom – so spremljajoča vročina, bolečine pri požiranju in glavobol. Teh simptomom pri alergiji nimamo. Simptomi prehlada se začnejo postopno umirjati po petih dneh. Znaki bakterijske infekcije dihal, ki jih nikoli ni pri alergijskem rinitisu, pa so gnojni izcedek iz nosu, izrazite enostranske težave z izcedkom ter bolečino ali stekanje goste sluzi iz nosu v žrelo. Tudi vnetje samo enega očesa ali neprenašanje svetlobe (fotofobija) nista značilna za alergijo,” pravi naša sogovornica, ki je ob tem še dodala: “Podobna klinična slika je še pri medikamentoznem rinitisu (zaradi dolgotrajne uporabe / zlorabe dekongestivnih kapljic ali kokaina), hormonskem rinitisu v nosečnosti (pri 2/3 nosečnic), pri migreni ali trigeminusni obrazni bolečini z zamašenostjo nosu in izcedkom (traja 2 do 3 dni), psihičnem stresu, strukturnih spremembah v nosu (deviacija nosnega pretina) in pri povečani žrelnici. Našteta stanja se lahko diagnosticirajo pri specialistu otorinolaringologu z endoskopijo nosu.”
Kako si lahko v primeru alergije pomagamo?
Strokovnjakinja svetuje, da pri akutni reakciji ob stiku z alergenom čim prej odstranimo alergen iz okolja oziroma se umaknemo iz tega okolja, izperemo nos s fiziološko raztopino, vzamemo antihistaminik v obliki tablet ali kapljic (za zmanjšanje izcedka in srbenja) in dekongestivne kapljice za nos (največ 7 dni) ter nosni glukokortikoid (za zmanjšanje zamašenosti nosu in stanjšanje sluznice). Vsa našteta zdravila so na voljo v lekarnah tudi brez recepta.
Alergije moramo vzeti resno, še pravi naša sogovornica. “Sezonske alergije lahko bolnikom poslabšajo astmo in nosne polipe. Nevarne so lahko hujše alergijske reakcije na navzkrižne alergene v hrani, ki so v delu molekule identični vdihanim alergenom, na primer navzkrižna alergija na pršico in rakce; na pelod breze in arašide, lešnike, jagode, jabolka, kivi; na pelod trav in arašide ter paradižnike. Po pomoč k ORL specialistu ali specialistu alergologu moramo v primeru, da s samozdravljenjem po 2 dneh simptomov še nimamo pod nadzorom – to pomeni, da na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni brez simptomov in 10 nevzdržne simptome, svoje simptome alergije ocenjujemo s 5 ali več. Prav tako moramo k zdravniku v primeru motenega spanca in dnevne zaspanosti, motenj koncentracije v šoli ali službi, nezmožnosti ukvarjanja s konjički, razdražljivosti in problematičnega vedenja pri najstnikih. Pregled otorinolaringologa je potreben tudi pri večkratnih krvavitvah iz nosu, vztrajnem gnojnem izcedku iz nosu, enostranskih bolečinah ali pritisku v predelu sinusov, motnjah voha.”
Včasih zdravljenje ni uspešno
Nekateri bolniki tudi s kombinacijo zdravil ne dosežejo urejenosti simptomov alergije. “Vzroki za neuspešnost zdravljenja so lahko strukturne ovire (na primer deviacija nosnega pretina) ali tako debela sluznica na spodnjih nosnih školjkah, da močno ovira dihanje in tudi zdravila ne morejo doseči vseh predelov sluznice v nosu. V teh primerih je na razpolago kirurško zdravljenje. Deviacijo nosnega pretina uspešno odpravimo s posegom septoplastika, pri katerem izravnamo hrustanec in kost nosnega pretina. Zadebeljeni spodnji nosni školjki lahko otorinolaringologi zdravimo oziroma skrčimo z minimalno invazivnim postopkom radiofrekvenčna mukotomija spodnjih nosnih školjk – po tretiranju s specialno elektrodo se sluznica skrči in tudi ne more več tako nabrekati kot prej ter je manj občutljiva za dražljaje,” razlagal dr. Soklič Košak. Bolnikom, ki imajo kljub jemanju zdravil zmerne do težje simptome alergijskega rinitisa, je pri alergologih na razpolago tudi imunoterapija z alergeni (AIT).
