“Zgodbo delim, da bi ljudi spravil čim dlje stran od tega.
Začelo se je že zelo hitro in sicer že v 6. razredu osnovne šole. Najprej seveda nisem posegal po kakršni koli drogi vendar vse se začne z alkoholom in nikotinskimi izdelki.
Začel sem z fugami (snus) in ob tem užival kakšno leto, vendar hitro to ni bilo več dovolj. Prešel sem na cigarete in poleg tega še vedno nisem prenehal s fugami.
Vse to se je vleklo do konca 8. razreda, ko smo s kolegi odšli na prireditev v park, tam smo se ga trije skupaj napili. Prijatelja sta nekako prišla domov, jaz pa sem obležal nezavesten. Slučajno pa me je našel družinski prijatelj mojih staršev in jih obvestil. Že takrat sem mamino zaupanje do konca zlorabil.
Moja starša sta bila prav tako tudi ločena in zato me je mama poslala za 6 mesecev k očetu. Ta čas je bilo vse dokaj ok. Spet sem prišel živet nazaj k mami in še isti teden se je vključila v moje življenje trava. Vem, da ljudje govorijo, da to ni droga oz. da ne škoduje. Droga je droga, pa ni važno ali je to trava ali heroin.
Vedno bolj pogosto smo s prijatelji kadili travo in to se je u 1. mesecu razvilo iz 1. jointa do 6. jointov na dan. Poletje konec 9. razreda – že skoraj 7 mesecev smo redno kadili travo in tako postali odvisni.
Seveda smo imeli v večini v družbi ljudi, ki so kadili in tudi snifali in jemali igle. Žurke so bile ena za drugo in tako smo jemali tudi kokain za poživila, po koncu uspavala in heroin, da smo lahko sploh zaspali.
Poden sem dosegel tik pred začetkom 1. letnika srednje šole, ko se zadet kot mina odšel domov in seveda doma so me dobili. Takrat sem dosegel poden – starši so zvedeli vse. 2 meseca sem živel na ulici in tako bil dobesedno odvisen sam od sebe.
V tistem času sem imel večkrat krizo po drogi, saj hrane nisem imel in mi je bila prva skrb to, da sem sit, šele potem droga. Seveda za drogo nisem mel denarja. Zato me je to prizemljilo. Šel sem čez težke trenutke in se tako nekako samostojno odvadil od droge.
Seveda pa to še zdaleč ni bil konec. Moral sem sprejeti svoja dejanja in sebe takšnega, kot sem in tako sem moral zbrati pogum in potrkati na vrata svoje mame. Seveda najprej ni bilo lahko, ponovno moraš pridobiti zaupanje in se dokazati, da lahko.
Vendar kmalu zatem se je zgodba začela ponavljati. Takrat sem dobil na izbiro ali se sam odvadim ali pa komuna, seveda sem se odločil, da poskusim sam, zato sem se izoliral od družbe in vseh, ki smo bili skupaj. Doma sem pomagal okoli hiše in na kmetiji pri dedku kar 1. leto. 1. leto brez družbe. Na začetku je težko, vendar sem se hitro navadil. Sem šel čez te stvari in lahko sedaj po toliko letih končno rečem, da sem čist in da nisem več odvisen.
Seveda pa je to težko tudi za starše. Zato bodite pozorni na sinove/hčere in tudi večkrat lahko preverite, ali kadijo, saj se v lekarni kupijo testi za nikotin, THC. Imaš pa tudi tester za 10 različnih mamil. Težko je bilo, vendar sem dal skozi in ne želim ter ne privoščim nobenemu, da zabrede. Ko si enkrat v dreku je majhna možnost, da se izkoplješ.”
Zapis osebne izkušnje je na forumu Zasvojenost in pomoč delil avtor, ki se je podpisal “resnica boli”. Želel je opisati svojo pot od nedolžnega eksperimentiranja do globoke zasvojenosti, ki se je na srečo končala dobro.
Vsak poskus kajenja se ne konča na igli in vsaka zasvojenost ne z zdravljenjem. Se pa iz zgodbe lahko veliko naučimo. Nekaj kar se je že zgodilo, se lahko podobno ponovi – morda med ljudmi, ki jih poznate in so vam blizu.
Kaj so „fuge / snus“
Izraz „fuge“ v tej zgodbi označuje oralni tobačni izdelek snus – majhne doze mletega tobaka, ki pod jezik ali ustnico sproščajo nikotin. Pogosto so ti izdelki predstavljeni kot “manj škodljivi” od kajenja, a vsebujejo veliko nikotina, vodijo v duševno in telesno odvisnost, lahko vplivajo na razvoj možganov in s tem povečajo riziko za prehod na druge substance.
NIJZ v svojih poročilih navaja, da se mladostniki s tobakom in alkoholom pogosto srečajo že v osnovni šoli in da uporaba teh izdelkov povečuje verjetnost za prehod k drugim psihoaktivnim snovem.
Pogostost uživanja alkohola in drog pri mladih v Sloveniji
Raziskava Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja, da so mladostniki v Sloveniji še posebej ranljivi za posledice alkohola in drog, saj se njihovi možgani intenzivno razvijajo. V poročilu o tobačnih, alkoholnih in drugih drogah med mladimi opozarjajo tudi, da imajo mladi prvi stiki z alkoholom in cigaretami že v osnovni šoli.
Paradoks je, da predvsem alkohol pogosto prvič poskusijo v družbi staršev, ki zmotno mislijo, da jih bo to obvarovalo kasnejše zlorabe.
Kako se razvija zasvojenost
Modeli razvijanja zasvojenosti (npr. biološki, psihološki, socialni dejavniki) kažejo, da zasvojenost običajno poteka v več fazah:
- Eksperimentiranje – mladostnik poskusi substanco (npr. snus, alkohol)
- Redna uporaba – uporaba postane ponavljajoča
- Visoka, pogosto problematična uporaba – porast količine, pogostosti, vključevanje več vrst substanc
- Zasvojenost / odvisnost – fizična in/ali psihična potreba, višja toleranca, zmanjšana kontrola
- Kronične posledice – zdravstvene, socialne, izpad iz šolanja/dela, socialna izolacija
Za mladostnike posebej velja, da zgodnji začetek (npr. pred 15. letom) poveča verjetnost za dolgotrajno zasvojenost in spremembe v možganskem razvoju.
Kam se lahko obrnete po pomoč
Če opazite sumljivo vedenje ali pri mladostniku najdete predmete, ki nakazujejo uporabo alkohola ali drug, se lahko posvetujete in poiščete pomoč prek javnega zdravstva in nevladnih organizacij.
Svetovalni centri za otroke in mladostnike pomagajo otrokom, mladostnikom in staršem v primeru učnih, čustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatričnih motenj in težav. Prav tako so na voljo Centri za duševno zdravje. Na tem področju deluje tudi nekaj nevladnih organizacij s preventivnimi programi: Društvo – Žarek upanja – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih, Društvo Projekt Človek, Zavod Pelikan -Karitas, Društvo UP in drugi. Prva socialna pomoč je socialnovarstvena storitev, ki jo izvajajo Centri za socialno delo in kjer tudi dobite nasvet.
Za dodatne informacije in konkretne nasvete pa je na voljo tudi forum Zasvojenosti in pomoč, kjer so objavljene zgodbe, izkušnje in nasveti ljudi in strokovnjakov.
Se lahko iz zgodb drugih kaj naučimo
Zgodba uporabnika foruma jasno kaže, kako hitro se lahko začne na videz “nedolžno” – s snusom, cigareto ali pivom v osnovni šoli – in preraste v hudo zasvojenost. Vse to opozarja: zgodnji ukrep je ključ.
Starši, učitelji in zdravstveni delavci naj zato ne zanemarijo znakov – npr. uporabe snusa („fuge“), cigaret, alkohola in vzamejo zadevo resno. Največja priložnost je v preventivi, odprtem pogovoru in dostopu do podpore.
Kot avtor zgodbe pravi, ko si enkrat “v dreku”, je možnost, da se izkoplješ, majhna – zato je naše skupno delo, da stvari opazimo, se odzovemo in preprečimo padce.
Imate težave z zasvojenostjo? Potrebujete nasvet zaradi zlorabe alkohola, drog, iger na srečo, spolnosti, interneta in podobno? Posvetujte se s strokovnjaki na forumu Zasvojenost in pomoč.
Viri:
https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/alkohol_tobak_konoplja_koncno.pdf
https://med.over.net/forum/tema/kako-ste-se-zaceli-drogirati-522909/
https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/tobacco
https://www.cdc.gov/tobacco/nicotine-pouches/index.html
https://www.tobaccotactics.org/article/snus/
