Raziskovalci z Univerze Twente (Nizozemska) so opravili eksperiment, s katerim so razkrili, o čem ljudje najpogosteje lažemo: o sebi. Najpogosteje lažemo zato, da bi se prikazali v boljši luči, denimo, o tem kaj vse znamo, ali spremenimo zgodbo, da smo videti pogumnejši, smešnejši, boljši. Laži, s katerimi skušamo zaščititi čustva drugih, kot kaže, izrekamo redkeje.
Napihovanje dosežkov in uspeha
V raziskavi je sodelovalo 285 prostovoljcev, starih med 18 in 75 let, ki so jih raziskovalci prosili, da pet dni beležijo laži oziroma navade laganja. 22 odstotkov sodelujočih je dejalo, da so se zlagali o sebi, predvsem, da bi prikazali svoje uspehe ali dosežke večje kot so; 70 odstotkov ljudi je trdilo, da niso lagali; osem odstotkov pa je dejalo, da so se zlagali z namenom, da bi zaščitili čustva drugih.
Kot še kažejo podatki raziskav, ki se ukvarjajo s proučevanjem navad o laganju, imajo ljudje, ki lažejo, značilno nižjo samozavest in doživljajo več negativnih čustev, kot tisti, ki govorijo resnico.
Poštenost osrečuje
Druga raziskava, opravljena na Univerzi v San Diegu, pa je pokazala, da laganje negativno vpliva na naše počutje in zdravje, tudi, če so laži dobronamerne. Sočutje do nekoga je dejavnik, ki poveča verjetnost, da mu bomo povedali belo laž. Vendar pa imajo tudi take laži negativne posledice: že raziskava iz leta 2012, opravljena na Univerzi Notre Dame, je pokazala, da so ljudje, ki so iskreni s svojimi bližnjimi, bolj srečni, pa tudi bolj zdravi, kot tisti, ki se zatekajo k lažem, četudi dobronamernim.
Vira:
