Kajenje cigaret krči možgane. Dlje in več kot človek kadi, večja je škoda, kažejo podatki nove raziskave, ki so jo opravili na Univerzi v Washingtonu, School od Medicine, izsledki pa so bili objavljeni v Biological Psychiatry: Global Open Science. Glede na podatke raziskave, lahko prenehanje kajenja ustavi izgubo volumna sive možganovine, vendar pa je izguba nepovratna – kar je že izgubljeno, se ne obnovi tudi če človek neha kaditi.
V preteklosti opravljena raziskava je pokazala, da je kajenje povezano s povečanim tveganjem za Alzheimerjevo demenco. 14 odstotkov diagnoz Alzheimerjeve bolezni naj bi bila posledica kajenja.
Večje zmanjšanje volumna možganov imajo …
V raziskavo je bilo zajetih 32.094 oseb iz Evrope. Osebe so same poročale o kadilskih navadah, raziskovalci pa so imeli od vseh oseb, udeleženih v raziskavo, tudi slikovno-diagnostične posnetke njihovih možganov. Posnetke možganov, ki so pokadili (vsaj) eno škatlico oziroma 20 cigaretov na dan so primerjali s posnetki možganov oseb, ki niso kadile, oziroma so tekom življenja pokadile manj kot 100 cigaret. Primerjava posnetkov je pokazala, da so osebe, ki so kadile več, imele večje zmanjšanje volumna možganov.
Zakaj zmanjšanje volumna možganov vodi v kognitivni upad?
“Zmanjšanje volumna možganov oziroma možganska atrofija, obsega tudi izgubo nevronov in povezav med njimi. Ta izguba pa lahko vpliva na nepravilno delovanje možganov,” je komentiral specialist interne in družinske medicine dr. Dung Trinh, iz klinike Healthy Brain Clinic, ki ni sodeloval v raziskavi.
Zmanjšani volumen možganov je povezan s staranjem. Z drugimi besedami: ljudje, ki kadijo, imajo starejše možgane.
Vodja raziskave, dr. Laura J. Bierut
Kajenje poškoduje možgane preko več mehanizmov
Kot je še pojasnila dr. Bierut imajo ljudje ki kadijo v krvi dolgoročno nižje ravni kisika v krvi. “Možgani potrebujejo kisik in kronično nižje ravni kisika »stradajo« možgane.” Dr. Trinh pa dodaja, da kajenje možgane poškoduje tudi preko drugih mehanizmov, denimo: kajenje poškoduje ožilje, poškodovano ožilje pa zmanjša krvni pretok skozi možgane, kar lahko povzroči celično smrt in atrofijo. S kajenjem so povezani tudi oksidativni stres in vnetni procesi, ki prav tako poškodujejo celice možganov in podporne strukture.
Dr. Bieruteva meni, da je opustitev kajenja ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredimo za svoje zdravje. “Več kot oseba kadi in dlje kot kadi, bolj škoduje zdravju. Vendar nikoli ni prepozno za opustitev kajenja,” je odločna.
Kako prenehati s kajenjem?
“Zasvojeni z nikotinom lahko v Sloveniji najdejo več oblik pomoči. V okviru zdravstvenih domov so tako imenovani Zdravstveno-vzgojni centri in Centri za krepitev zdravja, kjer posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo tudi pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se lahko izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja. Terapevt mora ugotoviti, kakšna je zasvojenost posameznega bolnika ter kakšen je način rabe nikotina, pripravi podatke o posledicah kajenja na zdravje ter o načinih zdravljenja, ki so mogoči. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko-kognitivno terapijo) in svetovanje za farmakološko zdravljenje,” pravi dr. Tomaž Čakš, dr. med., specialist splošne medicine, higiene in javnega zdravja z NIJZ.
