Ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ozavešča, da lahko dejanja vsakogar od nas, ne glede na to, ali so majhna ali velika, pri nekom, ki se spopada s stisko, obudijo upanje. In rešijo življenje.
Mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem, in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, je rumeno – oranžna pentlja. Tudi letos bodo 10. septembra z rumeno – oranžnimi barvami osvetljene nekatere znamenitosti v več slovenskih mestih.
Hitra in lahko dostopna pomoč rešuje življenja
Da je pomemben dejavnik preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja strokovna psihološka pomoč posameznikom v čustveni stiski, poudarja Smilijana Dragar iz Centra za psihološko svetovanje POSVET. Pravi, da Slovensko združenje za preprečevanje samomora že 17 let omogoča hitro in lahko dostopno pomoč vsem prebivalcem Slovenije: trenutno delujejo brezplačne svetovalnice za odrasle v 18 slovenskih mestih, v sedmih pa poteka tudi program svetovanja mladostnikom.
Vsak samomor ali poskus samomora globoko prizadene veliko število oseb, pri čemer so posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina svojci.
Z ozaveščanjem in destigmatizacijo do boljšega razumevanja
23. septembra bo v prostorih hotela Bernardin potekal Dan povezovanja ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, ki ga organizira Univerza v Primorskem. Dogodek je namenjen osebam, ki so bile v samomorilni stiski, bližnjim in žalujočim. “Dogodek je namenjen širši javnosti, na njem pa želimo ozaveščati o samomorilnem vedenju, širiti sporočilo, da je stisko mogoče rešiti, ter nuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili bližnjo osebo,” je povedala izr. prof. dr. Vita Poštuvan, z Univerze na Primorskem.
Preventivne aktivnosti za krepitev duševnega zdravja splošne javnosti, preprečevanje samomora in destigmatizacijo duševnih motenj pa bodo tudi letos izvajali tudi v društvu Ozara: 20. oktobra bo v Cankarjevem domu potekal dogodek, na katerem bodo razblinjali tabuje, povezane s psihotičnimi motnjami in samomorom.
Viri pomoči
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika,
- dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
- Zivziv.si
- Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net
- Forumi s področja duševnega zdravja na Med.Over.Net
- Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet Tu smo zate: svetovalnice v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Portorožu, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Tolminu, Ilirski Bistrici ali na Jesenicah: naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti [email protected] (v Ljubljani, Celju, Kranju, Portorožu, Slovenj Gradcu, Idriji in Zagorju ob Savi je na voljo tudi brezplačno psihološko svetovanje za mladostnike med 14. in 18. letom, ki doživljajo akutno čustveno stisko). Svetovalnice v Celju, Laškem in Mozirju: naročanje po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti: [email protected].
Vir: https://nijz.si/mediji/svetovni-dan-preprecevanja-samomora-2023/
Knjižici za pomoč ob izgubi zaradi samomora
