Monika in Miran sta sicer fiktivna primera, a odsev pogoste prakse. Skupno jima je to, da večino delavnika preživita zunaj, ki še posebno v poletnih mesecih pomeni daljšo izpostavljenost rakotvornemu ultravijoličnemu sevanju (UV-sevanju) in visokim temperaturam.
“Dolgotrajna izpostavljenost soncu je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka, za to boleznijo vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko več kot 600. Tveganje za zdravje pri delu na prostem pa predstavljajo tudi visoke temperature,” opozarjajo na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKC Ljubljana.
Tudi letos so s kampanjo Varno delo na soncu opozarjajo, da z ustrezno prilagoditvijo delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov lahko preprečimo ali vsaj omejimo tako negativne vplive sončnega sevanja kot tudi vročine na zdravje delavcev.
Kaj lahko storite za svoje zdravje?
V delovnem okolju so najpomembnejši ukrepi, s katerimi skrajšamo čas izpostavljenosti soncu med 10. in 17. uro, zlasti pa v štirih opoldanskih urah, pravijo sogovorniki. “Sem sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci. Zelo učinkovit ukrep je oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi ali fiksnimi senčniki ali zastori. Delavcem je treba omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in daljši odmor za malico ter vselej na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje vodo.”
Poleg tega je pri delu na prostem potrebna tudi ustrezna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, svetujejo, da omogočajo zračenje telesa, vendar hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja.
“Z izobraževanjem, opozarjanjem in nadzorom je treba zagotavljati, da delavci ta priporočila upoštevajo. Med varovalno opremo pri delu na soncu sodijo še pokrivala z dodatkom za zaščito uhljev, vratu, zatilja in ramen ter sončna očala z zaščito pred sevanjem UVA in UVB.” Dele telesa, ki jih drugače ni mogoče varovati pred soncem, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več, so jasni na KIMDPŠ.
“Kremo je treba na debelo nanašati na kožo že pred začetkom izpostavljanja soncu ter nato na vsaki dve uri, ob obilnem znojenju in brisanju kože pa še pogosteje.”
Kliničnei inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKC Ljubljana.
Sončne opekline so, opozarjajo, namreč le kratkotrajni vidni znak poškodb zaradi nezaščitene izpostavljenosti UV-sevanju, poškodbe kože namreč nastajajo tudi ob razvoju zagorelosti in se nalagajo, z leti lahko pride do pospešenega staranja ter nastanka predrakavih sprememb in kožnega raka.
Ne pozabite tudi na oči. Sončno sevanje namreč lahko povzroči tudi opekline oči in razvoj očesnih bolezni, ki ogrozijo vid (npr. siva mrena očesne leče). “Poleg UV-sevanja delavce na prostem ogroža tudi dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, še posebej če je ta v kombinaciji s telesnim naporom, saj lahko pride do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi.” Poveča pa se tudi tveganje za nezgode pri delu.
V pomoč pri uvajanju ukrepov za zaščito delavcev in udeležencev športnih dogodkov pred škodljivimi sončnimi žarki in visokimi temperaturami je KIMDPŠ pripravil priporočila, dostopna na tej spletni strani:
- Poiščem si senco, kadar je le mogoče. Delajte v senci. Če to ni mogoče, si poiščite naravno ali umetno senco na delovišču ali njegovi bližini vsaj med odmori, ki naj bodo pogostejši, če je sončno UV-sevanje visoko in so temperature na delovišču visoke.
- Prekrijem vse dele telesa. Nosite gosto tkano, a hkrati ohlapno in lahko zaščitno obleko, ki naj vključuje majico ali srajco z dolgimi rokavi in dolge hlače. Takšna obleka omogoča izhlapevanje znoja in zračenje telesa, hkrati pa ne prepušča UV-sevanja.
- Pokrijem glavo in vrat. Nadenite si pokrivalo s širokimi krajci (od 7,5 do 12 centimetrov) ali kapo z dolgim ščitnikom in legionarskim stranskim dodatkom. Tudi zaščitne čelade naj imajoščitnik in dodatek za zaščito uhljev, stranskih delov vratu in zatilja.
- Zakrijem oči. Oči zaščitite s sončnimi očali z označeno zaščito UVA in UVB, ki se tesno prilegajo obrazu in tako preprečijo sevanje v oči tudi od strani.
- Popijem čim več vode. Med delom pogosto pijte osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje vodo. Pri fizičnem delu na prostem je priporočeno spiti kozarec tekočine na vsakih 15 do 20 minut oziroma od 6 decilitrov do enega litra na uro oziroma po potrebi.
- Namažem se po izpostavljenih delih telesa. Pred začetkom dela na soncu in pozneje večkrat med delom se po izpostavljenih delih telesa na debelo namažite s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več.
