”Bil je navaden četrtek, ko se je moj mož vračal domov s teniške tekme. Za svojih 50 let je izjemno postaven, v dobri kondicijski formi in zdrav. Vsaj tako sem mislila …” svojo pripoved začne Tina, ko se vrne na začetek zgodbe, ki je popolnoma spremenila življenje njihove družine.
”Ko je prišel domov, sem videla, da nekaj ni v redu … da je drugačen. Povedal mi je, da je med igro občutil čuden pritisk v prsih, ki se je razširil vse do čeljusti. Tega seveda ni povedal kolegu soigralcu, ampak je z igro nadaljeval. Sčasoma je pritisk izginil. Ker sem se ustrašila, sem seveda takoj začela iskati informacije po internetu. Po prepiru, naj stvar vzame bolj resno, sem ga prepričala, da poiščeva specialista, ki bo preveril, kaj je narobe.”
Podatki, ob katerih sem se zgrozila
Ko sem v iskalnik vpisala ”huda bolečina v prsnem košu” in prebrala vse relevantne zadetke, sem potegnila črto pod naslednje ugotovitve:
- v Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja umre približno 7.500 ljudi letno – to je več kot tretjina vseh smrti;
- bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok umrljivosti pri nas – gledano vse starosti in oba spola skupaj;
- resda se večina smrti zaradi bolezni srca in ožilja dogodi v starejših starostnih skupinah, vendar se pri osebah, umrlih do 65. leta, te bolezni uvrščajo na 2. mesto, takoj za rakom.
Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.
”Prosim, pojdi k zdravniku”
Na začetku mi je mož rekel, da pretiravam in da zagotovo ni nič. Ko pa sem mu rekla, da pri 50 nočem biti vdova, ker se njemu zaradi bolečine v prsih ne zdi vredno iti na pregled, je tudi sam začel razmišljati v smeri preventive. S pravo kombinacijo učinkovitih ukrepov lahko namreč vedno vplivaš na zmanjšanje oziroma kasnejše pojavljanje kakršnekoli bolezni, tudi bolezni srca in ožilja.
EKG pokazal hude nepravilnosti
Tina pove, da sta z možem po iskanju priporočil izbrala možnost, ki jima je na enem mestu ponudila zdravnika, internista in kardiologa. Dogovorila sta se za obisk, ki je – kot pravi Tina – popolnoma spremenil njuno življenje.
”Mož je zdravniku povedal za bolečine v prsnem košu, pri čemer je navedel, da je nekaj podobnega doživel pri košnji trave nekaj dni prej. Takoj so mu naredili EKG in izmerili krvni tlak. Naredili so mu še ultrazvok, ki je zaznal nepravilnosti v delovanju srca. Nato so na kolesu opravili obremenitveni test. Že po eni minuti je mož začel tožiti zaradi bolečin, začelo ga je dušiti, nato pa začutil pritisk v prsnem košu. Zdravnik je takoj reagiral, ustavil preiskavo in poskrbel, da so se simptomi umirili. Potrdil je sum na angino pektoris in naju napotil v bolnišnico z mislijo, da moramo narediti vse, da preprečimo grozeč srčni infarkt.”
Znaki, ki nakazujejo, da bi bilo lahko kaj narobe z delovanjem srca:
dušenje, bolečine v prsnem košu, občutki nepravilnega utripanja srca in morebitne motnje zavesti. Vse to se lahko kaže z otekanjem nog, prisotnostjo oteklih pljuč (pregled s stetoskopom), morebitnimi šumi srca, nepravilnostmi v EKG itd.
Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in druge redkejše bolezni (npr. abdominalne in torakalne anevrizme aorte). Najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se nalagajo maščobne celice v steni krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi.
Angina pektoris, srčni infarkt in nenadna srčna smrt
Zdravnik nama je povedal, da prizadetost ene ali več koronarnih arterij imenujemo koronarna bolezen srca. Običajno je vzrok za nastanek bolezni ateroskleroza. Poglavitni klinični obliki pa sta angina pektoris in srčni infarkt, ki ob obsežni prizadetosti srčne mišice lahko povzroči nenadno srčno smrt.
Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja:
- zvišan krvni tlak,
- zvišan holesterol,
- zvišan krvni sladkor,
- prekomerna teža,
- kajenje,
- telesna neaktivnost,
- stres, spol in starost.
Ko ne moreš čakati tudi do 780 dni!
”Vesela sem, da imam moža ob sebi. Zardi hitre in pravilne diagnostike se je izognil dramatični bolezni in grozečemu srčnemu infarktu. Danes spet igra tenis, ker so mu vgradili srčne stente. Počuti se dobro, je pa neizmerno hvaležen, da se je izšlo, kot se je. Niti pomisliti ne upam, kaj bi bilo, če bi se njegova zgodba razpletala ob dejstvu, da so v Sloveniji čakalne dobe v javnem zdravstvenem sistemu tudi do 780 dni.”
Kako skrbeti za svoje srce?
Zdravniki ocenjujejo, da bi bilo možno 90 odstotkov vseh primerov bolezni srca in ožilja preprečiti z zdravo prehrano, telesno dejavnostjo, izogibanjem kajenju in pitju alkohola ter z zdravljenjem bolezni, ki predstavljajo dejavnik tveganja (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, hiperholesterolemija).
Z zdravim načinom življenja lahko namreč nastanek in napredovanje srčno-žilnih bolezni ter njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo, kot tudi znatno podaljšujemo kakovostno življenje.
Več o boleznih srca in ožilja ter o tem, kako skrbeti za svoje srce, lahko izveste, če se nam 15. marca pridružite na Javni tribuni. Na vaša vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki iz Klinike Pelikor.
