V zadnjih letih se v Sloveniji o izgorelosti precej govori. Sindrom izgorelosti postaja najbolj razširjena poklicna bolezen, kar je potrdila tudi vrsta raziskav. Največja težava izgorelosti je po mnenju dr. Andreje Poljanec, psihologinje, zakonske in družinske terapevtke, vodje oddelka za psihologijo na SFU Ljubljana, to da se razvija počasi. Sindrom izgorelosti je običajno rezultat procesa, ki lahko traja tudi več let. Pot procesa izgorevanja pa je tlakovana s številnimi dejavniki – hiter tempo življenja, sposobnostjo za spoprijemanje s stresom, čustveno in socialno zrelostjo, občutkom varnosti …
Pretirana pričakovanja
Po podatkih Inštituta za razvoj človeških virov je izgorevanje proces izčrpavanja, ko se posameznik žene onkraj vseh meja, da bi z dosežki zadovoljil pretirana pričakovanja – svoja ali tista, ki mu jih postavlja okolica.
- Stopnja izčrpanosti: prva stopnja lahko traja zelo dolgo, najznačilnejši simptom je kronična utrujenost.
- Stopnja ujetosti: občutek ujetosti spremlja izčrpanost, na katero se oseba pogosto odzove dejavno z menjavo delovnega okolja, vendar vanj prenaša stare vzorce in s tem nove vzroke za nadaljnje izgorevanje. Za drugo stopnjo so značilni občutki krivde, nihanje samopodobe med idealizacijo in razvrednotenjem. Druga stopnja izgorevanje lahko traja tudi leto ali dve. Najznačilnejša simptoma sta močan občutek ujetosti in nemoč, da bi kar koli spremenili.
- Stanje pred zlomom: za obdobje tik pred zlomom je značilno nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo, ki ga spremlja občutek vse večje razvrednotenosti (depresivnost). Vsi simptomi so na vrhuncu, oseba pred zlomom se kljub izrazitim simptomom trudi, da bi bila še naprej videti dejavna, vendar se ne more več prilagajati spremembam okoliščin.
- Rušilna stopnja: zadnja resnično rušilna stopnja procesa izgorevanja, ko v telesu pride do zmanjšanega izločanja kortizola, kar pripelje do psihofizičnega zloma, ki pomeni skoraj popolno izgubo energije. Ta se pojavi, ko se telo in duševnost ne moreta več spoprijemati s prekomernimi fizičnimi in psihološkimi obremenitvami. Zadnja stopnja je najbolj zahtevna, saj si posameznik ne more pomagati sam, po podatkih inštituta ta zelo pogosto pripelje tudi do hospitalizacije v psihiatrični ustanovi.
Izgorevajo najbolj pridni in zagnani
Delovna izčrpanost preti vsem, izgorevajo pa predvsem tisti, ki imajo več tveganih lastnosti. Izgorelost doleti najbolj zagnane, uspešne, pridne in delovne. Bolj ogrožene so tako osebe, ki težko rečejo ne, ki skušajo vsem ustreči in se na vso moč trudijo, da bi bili drugi z njimi zadovoljni. Slabo se piše tudi deloholikom, perfekcionistom, zelo občutljivim in čustveno bolj ranljivim posameznikom.
Prepoznajte znake in preprečite najhujše
Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se znaki in simptomi izgorelosti kažejo na vseh ravneh – na čustveni, telesni, vedenjski, motivacijski ravni ter na področju mišljenja.
- Čustveni znaki: depresivno razpoloženje, jokavost, čustvena izčrpanost, povečana napetost, razdražljivost, občutki tesnobe, izguba smisla za humor.
- Mišljenje: brezup, izguba upanja, občutki nemoči in krivde, nizko samospoštovanje, nezmožnost koncentracije, pozabljivost.
- Telesni znaki: glavobol, slabost, omotičnost, bolečine v mišicah, motnje spanja, kronična utrujenost.
- Vedenje: hiperaktivnost, impulzivnost, povečano uživanje kofeina, tobaka, alkohola in prepovedanih substanc, opustitev športnih aktivnosti, kompulzivno pritoževanje, površnost pri delu, pogosti prepiri s sodelavci.
- Motivacija: izguba vneme za delo, vdanost v usodo, razočaranje, dolgočasje.
“Pogovor v zaupnem in varnem odnosu je najbolj zrel in kakovosten način pomirjanja stresa, čeprav mnogi ljudje doživljajo, da bi bili drugim v breme, če bi jih prosili za pogovor,”
pravi Poljančeva.
Predlaga, da naj skrbno razmislimo, komu lahko najbolj zaupamo. Ali sploh imamo osebo, ob kateri se počutimo varne in s katero se lahko iskreno pogovarjamo. Vsak od nas potrebuje vsaj eno varno osebo v življenju! Če je ni v naši mreži odnosov, pokličimo na brezplačne telefonske številke, potrudimo se verjeti v odprtost in naklonjenost ljudi. Ne mislimo, da smo edini, ki smo osamljeni in v stiski. Ljudje smo zato, da si pomagamo. “Izgorelost je pogosto odraz občutka, da ti pomoč ne pripada in da moraš preveč zadev narediti sam ali nositi čustvena bremena sam,” sklene sogovornica.
- Naloge, ki jih morate opraviti, razvrstite po pomembnosti!
- Vsak dan si pripravit dnevni načrt dela.
- Postavite si dosegljive cilje, pri doseganju katerih se ne boste povsem izčrpali.
- Privoščite si redne odmore.
- Sproti rešujte morebitne težave v odnosih s sodelavci in nadrejenimi.
- Razmislite o svojih vrednotah in osebnem poslanstvu.
- Razmislite, katere dejavnosti vas obremenjujejo in katere razbremenjujejo.
- Postavite si omejitve in se naučite reči ne, kadar delo presega vaše zmožnosti.
