Vsi jih poznamo in odlične so v boju proti demenci

U. L., 15. november 2022
Duševno zdravje in odnosi
Rešujete križanke? Po podatkih nove raziskave so odlične v boju proti demenci. Profimedia

Pri ljudeh z blagimi kognitivnimi motnjami lahko spodbudne miselne naloge upočasnijo simptome upadanja kognitivnih sposobnosti.

Demenca je velik problem. Leta 2050 naj bi bilo dementnih 65.000 ljudi, oziroma 3,4 % prebivalcev Slovenije. Za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo vsaj 3 osebe. Alzheimerjeva bolezen povzroča več kot 60 % vseh primerov demenc.

A vse več je študij, ki ponujajo rešitve, kako kognitivni upad upočasniti.

To so v študiji, ki je bila nedavno objavljena v NEJM Evidence, ugotavljali raziskovalci z Univerze Columbia v New Yorku in Univerze Duke v Severni Karolini. Ugotovitve so bile presenetljive.

Zakaj so križanke boljše kot ostale miselne igre?

V tej študiji je sodelovalo 107 angleško govorečih udeležencev (45 moških in 62 žensk), starih od 55 do 95 let (povprečna starost 71 let), z blago kognitivno motnjo, ki povečuje tveganje za razvoj demence.

Udeleženci so bili naključno razdeljeni v dve skupini in opravljali 12 tedensko usposabljanje, z dodatnimi usposabljanji do leto in pol pozneje. Opravili so tudi funkcionalno slikanje z magnetno resonanco za merjenje volumna hipokampusa. Ta del možganov je namreč vključen v dolgoročno shranjevanje spomina.

Ob koncu 78-tedenske študije so raziskovalci poročali, da so kognitivne in funkcionalne sposobnosti manj upadle pri udeležencih, ki so reševali križanke kot pri tistih, ki so igrali druge igre. Poleg tega je magnetna resonanca pokazala manjše krčenje možganov v skupini, ki je reševala križanke.

Zakaj so bile križanke uspešnejše

Ali to pomeni, da so križanke pri preprečevanju upadanja kognitivnih sposobnosti zagotovo boljše od drugih iger?

Dr. Stella Panos, nevropsihologinja in direktorica nevropsihologije, pravi, da so križanke na voljo že dlje časa kot večina drugih zasnovanih kognitivnih iger, zato je mogoče, da so bili udeleženci na začetku preprosto bolj seznanjeni z načinom reševanja križank.

“Računalniške igre so morda spodbujale tudi širši spekter kognitivnih funkcij, ki morda niso bile tako dobro zajete z njihovimi primarnimi merilnimi rezultati,” je še dodala.

Dr. Emer MacSweeney, nevroradiologinja je ob tem dodala: “Bolj, ko so možgani obremenjeni, bolje bodo lahko delovali. In boljša, kot je kakovost možganske vadbe, bolj učinkovit bo rezultat. Za možgane je najpomembnejši proces učenja novih informacij. Na splošno sklepam, da so se ljudje, ki so reševali križanke, nenehno učili novih informacij, v primerjavi s tistimi, ki so se ukvarjali z igrami in ponavljali/vadili iste ali podobne procese.”

Križanke so bile verjetno bolj zanimive, saj so udeležence spodbujale k iskanju novih besed in definicij. Druge igre morda niso spodbujale učenja in rasti možganov na enak način, sklenejo raziskovalci.

Avtor
Piše

U. L.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
809
20.11.2024 ob 19:15
1,059
05.11.2024 ob 03:44
360
20.11.2024 ob 08:41
784
13.11.2024 ob 12:45
1,189
08.05.2024 ob 23:42
Preberi več

Več novic

New Report

Close