Pozdravljeni! Pišem čisto iz obupa, saj ne vem več kaj je prav in kaj ne. Skratka; poročen sem 7 let, skupaj sva 15 let. Imava 3 otroke, oba zaposlena (žena od nedavnega). Že ves čas imava strašne težave v odnosu, a sva jih vedno nekako prebrodila, žal tudi mnogo “pometla pod preprogo” kar verjetno zdaj udarja ven. Najvecje tezave so naslednje:

– NIKAKOR SE NE STRINJAVA PRI VZGOJI OTROK, kar pomeni, da nimam vec nobene avtoritete doma, saj me vedno pred otroci zabija in me uci vzgoje. Tako me otroci ne jemljejo vec resno in so cisto zmedeni. Naj povem, da sem se do neke mere pripravljen prilagajat gelde vzgoje in tudi se, a vsega ji absolutno ne dam prav. Otroci so ze le toliko veliki, da ne potrebujejo stalne nege in so samostojni.

– NE ZELI SKRBETI ZA RED IN DISCIPLINO, kar je velika tezava saj nikoli, res nikoli ne pospravi ze najmanjse malenkosti za sabo, kaj sele, da bi bil vzpostavljen doma nek red in disciplina. To se odraza tudi na otrocih in jim je kaos normalen. Vem, da pri treh otrocih sterilno stanovanje ni mogoce, vendar nek higienski minimum pa vendar mora bit. Zlasti to, da se po obroku pospravi in pobrise miza, se pomije posoda, se odnese zlozena oblacila po omarah (to lahko ze vsak od otrok sam), se vsake toliko pomete in pomije, pobrise prah..itd. ampak tega pri nas ni. Kolikor lahko naredim sam, ampak tezko je pospravljat in cistit za stirimi osebami in nato je drugi dan ko pridem iz sluzbe enako kot prej, preden sem kaj naredil. Ko se zelim normalno pogovorit imam moznost in me poslusa, ampak je kot bi steni govoril… naslednji dan je enako vse.

– VEDNO ISCE MOZNOST, DA ME ZA NEKAJ KRIVI, kadarkoli in karkoli naredim bo nasla neko izhodisce za prepir. Samo za primer; otrok ne zeli jest kosila ker je pac jedel ze prej v soli ali kje in potem takoj v smislu “a ti ni ati nic naredil na jest, zakaj ti ni pustil jest..”. Teh zadev je veliko vsak dan.

– SVA CIMRA, ze dolgo casa. Spiva loceno, jaz v spalnici ona v dnevni sobi. Kljub temu se obnasa do mene kot, da ji dolgujem vse kar sem in kar pocnem a v odnos ne da nic. Je ne varam, je nikoli nisem, kar pa ne velja za njo, saj je ze varala, dolgo in tudi verjetno zdaj tudi (vsaj obcutek imam taksen). Če že pride do spolnega odnosa pa je to brez vseh emocij… jaz se zadnje case temu cisto izogibam saj se mi dobesedno gabi sama misel na to, ceprav sem kot moski poln pozelenja.

– NEODGOVORNOST. Totalna. V vseh pogeldih. Tudi ce ve da rabiva varstvo cez teden dni, bo svojim starsem to povedala vecer prej ali celo isti dan. In ce kdaj ne morejo je problem. Pa je ne izuci. Oni so enina moznost za varstvo. Stanovanjske poloznice placujem jaz in je vse vedno placano isti dan ko prejmem racun, tukaj sem res dosleden in nimam nobenih dolgov. Za njo to ne velja, saj ima poleg sluzbe se s.p. in racuni so v zaprtih kuvertah po par mesecev po celem stanovanju, tudi kaksna pomembna poslovna dokumentacija (pogodbe in to) kar lezi vsepovsod. Velikokrat kaj izgubi ja.

– AVTO, vozi moj avto (vem, da sva porocena in je to pravzaprav najin), ki ga jaz placujem, veliko saj gre za drago in veliko vozilo. Ker imam jaz sluzbo relativno blizu in lahko grem pes, ona pa 12km stran sem seveda rekel naj ga uporablja, ampak naj ga cuva, tanka, cisti redno… jaz dokler sem ga uporabljal je bil vedno cist zunaj in notri, vedno poln tank.. cuval sem ga. Ona ne. Tank vedno na minimum ali rezervi, avto nametan vse notri, vse umazano, sedezi in tla, zunaj blaten… vse dokler ga jaz ne ocistim ko imam cas, saj delam 2, vcasih tudi 3 sluzbe se med vikendi in me res ni. Ce ga rabim za kaksno stvar (vecinoma poslovno) si ga moram najprej takoj natankat in it v avtopralnico. Ona ima cas, vsaj med vikendi vedno, a so vedno izgovori.

Skratka vse to je pripeljalo tako dalec, da sem postal tako zelo jezav in “razštelan”, da je kar groza. Ko jo vidim doma dobim panični napad in ko pride do prepira (vedno po 5 min ko sva skupaj) me oblije tema. Ne morem se niti pogovarjat vec z njo, ne zelim da otroci to trpijo zato cimprej grem. Grem ven ali na sprehod ali po trgovinah, vcasih v pisarno, vcasih ko je res hudo tudi v bar (vem da ni prav). Poskusal sem ze z raznimi terapijami, tudi bila sva skupaj na partnerskih terapijah (denar vrzen stran).

Rad bi se locil, a nisem dovolj financno sposoben za kaj takega. Najemnina, stroski, kredit, 3 prezivnine, vse ostalo… ni opcije, pa lepo zasluzim.

Kaj priporocate, kako se tega lotit, kaj lahko naredim pri sebi in na koga se obrniti po pomoc?

Spoštovani,

videti je, da ima žena močnejši tisti del osebnostne strukture, ki ga imenujemo Otroški, manj izrazite pa ima Starševske in Odrasle psihološke funkcije (odgovornost, disciplina, odraslo upravljanje s konfliktom, komunikacija …). Po drugi strani pa ste zelo verjetno tudi vi v partnersko vezo prinesli svoj delež k psihološki pogodbi, ki sta jo z ženo ‘podpisala’ tekom sklepanja veze. V podobnih situacijah predlagam dva koraka:

1. Najprej da nekoliko podrobneje in bolj poglobljeno raziščete izvor problema. Npr. kakšna psihološka logika obeh partnerjev je v ozadju nastale težave.

2. Izvedete korake v smeri čim večje koristi ter čim manjše škode za vas in za otroke. Pri čemer odgovor, kateri koraki so to, izhaja iz razumevanja 1. koraka.

Kar se tiče 1. koraka, vidim dve možnosti. Lahko raziskujete sami ali s svetovalcem. Sami lahko za začetek pobrskate po mojih preteklih odgovorih v povezavi s psihološko pogodbo:
Izdaja zaupanja in kako naprej
Naj ostanem ali grem?
Izmučena od “vzgajanja”

Potem vam priporočam moj članek z naslovom PARTNER ALI NASPROTNIK: http://revitacenter.si/#page71

Poiščite lahko knjigo avtorja Amirja Levine: ATTACHED. Knjiga podrobneje pa vendar praktično in razumljivo odgovarja podobna vprašanja. Dobiti se da srbski prevod knjige z naslovom: VEZA.

Koristilo vam bo tudi prvih 100 strani knjige: Katere igre igrajo narkomani. Prvi del knjige ni vezan na zasvojenost, ampak opisuje ponavljajoče destruktivne vzorce v odnosih, ki jih preigravata tudi vidva z ženo.

Druga, bolj elegantna možnost za 1. korak je, da za nekaj ur najamete usposobljenega svetovalca, najbolje psihoterapevta. Vaše vprašanje je večplastno, zapleteno, vključenih je več akterjev itd. Tako, da se v praksi izkaže, da je tak vozel sam razvozlati kar zahtevno. Sam nekje 10 let izvajam psihoterapijo in psihosocialno svetovanje. Do sedaj mi še nihče ni rekel in tudi nisem dobil občutka, da bi pri sebi mislil, da je bil to stran vržen denar. Klient v procesu naj bi že tekom prvih nekaj ur dobil dober uvid kateri cilj in na kakšen način bo dosegel.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

no glede na to, da ima ona pravi odnos z drugimi moškimi, nimaš druge variante, kakor da se ločiš. Seveda tega ni treba storiti iz danes na jutri, že danes pa začni delati plan ločitve. Če prav razumem imata kredit za skupno nepremičnino? Se bo pač prodalo, poplačalo dolgove in štartaš na novo. Predlagam, da si urediš skupno skrbništvo. Verjemi, da imaš dovolj financ za to, samo poguma ti manjka, zato ženska pometa s teboj. Najdi si pomoč pri načrtovanju odhoda. Ločitev ni nič takega in ne pusti se prignati do roba.

Oprosti, kar bom zdaj napisala, ampak imaš težavno ženo, ki te je povrh vsega še varala.

Bojim se, da v tem zakonu ni več niti ljubezni, niti spoštovanja, niti solidarnosti, niti skupne točke pri vzgoji otrok.

Hudo je, ker se mi zdi, da druge rešitve kot ločitev najbrž ni. To zelo težko napišem, razen morda, če sta oba pripravljena iti na kakšno skupno terapijo, če bi se dalo še kaj rešit…če….če…???!!!

Noben razhod ni lahek. Tu so trije otroci, treba se bo zmeniti okrog skrbništva, preživnin in delitve premoženja. Zelo težka vprašanja! Upam, da se bosta okrog tega zmenila kot dva odrasla človeka.

Vse dobro ti želim. Pogumno naprej, življenje pač ni potica.