Večina pametnih telefonov, ki jih uporabljajo otroci, ima glasovno aplikacijo, kot je Amazonova ali Applova pametna tehnologija. Vendar pa znanstveniki zdaj trdijo, da lahko ovirajo kritično mišljenje, empatijo, sočutje in učne spretnosti.
“Zaradi nezmožnosti neverbalne komunikacije je uporaba naprav slaba metoda učenja socialne interakcije. Medtem, ko bi v običajnih človeških interakcijah otrok običajno prejel konstruktivno povratno informacijo, če bi se obnašal neprimerno, je to zunaj dometa pametne naprave,” opozarja Anmol Arora z Univerze v Cambridgeu.
Predhodne raziskave o uporabi glasovnih pomočnikov kot družabnih spremljevalcev za osamljene odrasle so spodbudne, vendar ni jasno, ali to velja tudi za otroke.
“To je še posebej pomembno v času, ko je pri otrocih zaradi omejitev COVID-19 morda že prišlo do motenj v socialnem razvoju in so preživeli več časa doma, izolirani s pametnimi napravami,” poudarja Dr. Arora.
Avtorji študije ugotavljajo, da lahko pripomočki delujejo kot “prijatelji” ter spodbujajo bralne in komunikacijske spretnosti. Vendar pa so človeško zveneči glasovi – ki temeljijo na napredni umetni inteligenci – sprožili zaskrbljenost glede morebitnih dolgoročnih učinkov na možgane mladostnikov v ključnem obdobju njihove rasti.
Dr. Arora pravi, da so skrb vzbujajoča tri področja: neprimerni odzivi, oviranje socialnega razvoja in oviranje učenja. Navaja nevaren primer, ko naprava desetletniku predlaga, naj se s kovancem dotakne vtičnice pod napetostjo.
“Pri takšnih napravah je težko uveljaviti strog starševski nadzor, ne da bi to močno vplivalo na njihovo funkcionalnost,” predlaga raziskovalec.
Pametne naprave ne vzgajajo otrok
Avtorji študije pravijo, da so se vprašanja zasebnosti pojavila tudi v zvezi s snemanjem zasebnih pogovorov. Poleg tega, naprave otrok ne naučijo vljudnega obnašanja, saj ta ne pričakuje vljudnostnih fraz “prosim” ali “hvala”.
Glasovni pomočniki so zasnovani tako, da poiščejo zahtevane informacije in zagotovijo kratek in natančen odgovor.
Na žalost lahko to ovira tradicionalne procese, s katerimi se otroci učijo in sprejemajo informacije.
Ko otroci postavljajo vprašanja, lahko odrasli zahteva kontekstualne informacije, pojasni omejitve svojega znanja in preveri otrokovo razmišljanje – tega procesa glasovni pomočniki ne morejo ponoviti. Pomembna učna izkušnja je tudi iskanje informacij, ki uči kritičnega razmišljanja in logičnega sklepanja.
“Razvoj glasovnih naprav je prinesel veliko koristi. Njihove zmožnosti hitrega posredovanja informacij, pomoči pri vsakodnevnih dejavnostih in kot družabni spremljevalec osamljenih odraslih so pomembne in koristne,” priznava avtor dr. Arora.
“Vendar pa so potrebne nujne raziskave o dolgoročnih posledicah za otroke, ki neprestano uporabljajo take naprave,” sklene Arora.
Interakcija z napravami v ključni fazi socialnega in čustvenega razvoja ima lahko dolgoročne posledice na empatijo, sočutje in kritično mišljenje.
Ugotovitve so objavljene v reviji Archives of Disease in Childhood.
