Zdravstvene oblasti v Veliki Britaniji sedaj preučujejo že 108 primerov hepatitisa neznanega izvora, že osmim otrokom so kot posledico okužbe presadili jetra. Okužbe so zaznali tudi na Norveškem, Nizozemskem, Irskem in Španiji.
Kot smo poročali, v Sloveniji doslej še nismo potrdili hepatitisa neznanega izvora.
Smrtnih primerov doslej še ni bilo, Svetovna zdravstvena organizacija pričakuje, da bodo tovrstni primeri v prihodnjih dneh krepko narasli. Okužba je večinoma prizadela otroke, mlajše od 10 let, simptomi pa so bili zlatenica, driska, bruhanje in bolečine v trebuhu.
Adenovirus pri 77 %
Glavna medicinska svetovalka Britanske zdravstvene agencije UKHSA prof. Susan Hopkins je za BBC povedala, da še vedno preučujejo vrsto možnih dejavnikov, ki bi lahko bili vzrok povečanega števila hepatitisov, vendar je najverjetnejši sprožilec adenovirus – skupina pogostih virusov, ki običajno povzročijo prehlad, bruhanje in drisko pri otrocih.
Hopkinsova je še dodala, da je 77 % primerov otroškega hepatitisa, ki se trenutno preiskujejo, pozitivnih na neko obliko adenovirusa. Znanstveniki in kliniki zdaj raziskujejo, ali je morda prišlo do spremembe v genetski sestavi (genomu) virusa, ki bi lahko lažje sprožil vnetje jeter.
Druga možna razlaga je, da so omejitve, uvedene v pandemiji, pripeljale do tega, da so bili majhni otroci prvič izpostavljeni adenovirusu nekoliko pozneje v življenju, kar je pri njih povzročilo močnejši imunski odziv.
Dokler uradnega zaključka ne bo, še vedno ne izključujejo tudi drugih možnih vzrokov, vključno s Covidom-19, a poudarjajo, da povezave med cepivi proti Covidu-19 in pojavom hepatitisov ni, saj nobeden od otrok, ki so zboleli, ni bil cepljen.
Kaj lahko naredite za zaščito?
Kot je že svetovala tudi slovenska infektologinja prof. Mojca Matičič, lahko največ za zaščito naredite, če upoštevate splošna priporočila za varovanje pred nalezljivimi boleznimi: umivanje rok, higieno kašlja in vzdrževanje razdalje do oseb z okužbo dihal.
