7. teden
Celostni razvoj otroških možganov
Daniel J. Siegel, M. D. in Tina Payne Bryson, Ph.D.
Preberite tudi: Berimo skupaj – 1. , 2. , 3. , 4. , 5. , 6. teden
Tretje poglavje: GRADNJA NOTRANJEGA STOPNIŠČA: Povezovanje možganov v prvem nadstropju z možgani v pritličju
Tretje poglavje poudarja pomen povezovanja nagonskih možganov v pritličju s preudarnejšimi možgani v prvem nadstropju, ki so odgovorni za sprejemanje odločitev, osebni uvid, empatijo in moralo.
Pritegnite ga, ne pa razbesnite: Obrnite se na možgane v prvem nadstropju.
Strašljiv izbruh jeze je lahko eden od najbolj neprijetnih delov starševstva. Ne glede na to, ali se pojavi doma ali v javnosti, lahko v trenutku spremeni človeka, ki nam je nadvse pri srcu in ki samo z nasmeškom premika gore, v najbolj neprivlačno in odvratno bitje na planetu.
Večino staršev so učili, da obstaja en sam dober način odzivanja na izbruh jeze: da jo prezremo. Drugače otroku sporočamo, da proti nam lahko uporabi močno orožje, ki ga bo uporabil vedno znova.
Izbruh jeze v pritličju pomeni, da otrok postane tako razburjen, da ni več sposoben uporabljati svojih možganov v prvem nadstropju. Ker ste mu glavo polili z vodo, da bi mu umili lase, postane tako jezen, da začne kričati, metati igrače iz banje in divje opletati s pestmi. Skuša vas udariti. V tem primeru nižji deli njegovih možganov – še posebej amigdala – prevzamejo in ugrabijo njegove možgane v prvem nadstropju. Je v stanju popolne možganske neintegriranosti. Hormoni stresa, ki preplavijo njegovo telo, povzročijo, da noben del njegovih višjih možganov ne deluje popolnoma. Zato je vsaj začasno nesposoben nadzorovati svoje telo ali čustva in uporabljati katero koli od miselnih veščin višjega reda, kot so premislek o posledicah, reševanje težav ali oziranje na občutja drugih. Odneslo mu je pokrov.
(povzeto po knjigi)
V tretjem poglavju si preberite še:
- Kaj pomeni obrniti se na možgane v prvem nadstropju in ne na možgane v pritličju,
- Spoznajte metodo Uporabite jih, da jih ne izgubite, s katero otrokom pomagamo uriti možgane v prvem nadstropju,
- Kako lahko s svojimi odzivi pri otroku spodbujamo nadzor nad čustvi in telesom, samorazumevanje, empatijo in moralnost,
- Kako telesno gibanje vpliva na možgansko kemijo in kako z gibanjem otrokom lahko pomagamo, da spet doseže ravnotežje
Kako znanje uporabiti?
VAJA 1 – Jeza in naša doživljanja
- Kako se mi odzivamo na otrokovo jezo?
- Kaj čutimo v telesu?
- Se prestrašimo ali nas to razbesni?
- Se prestrašimo ali nas to razbesni?
- Ali samo reagiramo ali zmoremo tudi kaj premisliti?
- Katere situacije vas bolj vznemirijo?
- Kako ocenjujete in govorite o otroku, kadar doživi hud izbruh jeze? (npr.že spet to počneš)
- Kako ga presojate? (npr. scrkljan je)
VAJA 2 – Jeza in otrok
- Katere so najpogostejše situacije, ki v vašem otroku lahko sprožijo jezo?
- So bolj vezane na ljudi (npr. glasni stric Peter ali kak učitelj) ali na stanje telesa (npr. kadar je lačen, zaspan ..)?
- So morda določena dela, ki jih ne mara opravljati (npr.delanje domače naloge, pospravljanje igrač,..)?
- Sedaj poskusite na odgovore iz prvega vprašanja najti rešitve, ki bi vašemu otroku omogočile, da bi se manj jezil in tako lažje uporabil možgane prvega nadstropja:
Vabilo
Starše vabimo, da se udeležijo odprte skupino za starše, kjer se bomo v petih srečanjih sprehodili čez posamezna poglavja, naredili vaje, jih ovrednotili in predebatirali. Sprejeli bomo 20 udeležencev. Vse, ki vas udeležba zanima, lahko že pišete na mail: [email protected].
