V nosečnosti ni varne alkoholne pijače, ni varne količine alkohola in ni varnega obdobja nosečnosti za pitje alkohola. To pomeni, da vsaka alkoholna pijača, v vsaki količini in v vsakem obdobju nosečnosti predstavlja zdravstveno tveganje za zarodek ali še nerojenega otroka. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) spodbujajo in podpirajo nosečnost brez alkohola.
Zdrav življenjski slog je pomemben za ohranjanje in krepitev zdravja za vsakogar izmed nas. Še posebej je to pomembno v obdobju nosečnosti. Nosečnica se z otrokom poveže tako čustveno kot tudi telesno preko posteljice in popkovine, kar pomeni da vse, kar zaužije sama, zaužije tudi njen otrok.
Zakaj je izpostavljenost alkoholu pri še nerojenem otroku škodljiva?
Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku, ki je zaradi materinega pitja alkohola v nosečnosti izpostavljen alkoholu. Alkohol se v človeškem telesu presnavlja v acetaldehid, ki je toksičen in škodljiv za vse organe ter sisteme v telesu. Pri zarodku in otroku so ti še na začetku razvoja. Poleg tega ima alkohol rakotvoren učinek in tudi psihoaktiven učinek. Slednje pomeni, da deluje na osrednji živčni sistem in ob dolgotrajni izpostavljenosti tudi vodi v sindrom odvisnosti od alkohola.
Otroci, ki se rodijo nosečnici s sindromom odvisnosti od alkohola razvijejo odtegnitveni sindrom ali neonatalni abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče.
»Otroci, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, so izpostavljeni tveganju za težave zaradi alkohola že ob rojstvu ali kasneje v življenju,«
pove prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ in doda:
»Ob navedenem je potrebno upoštevati, da alkohol prehaja v otroka skozi posteljico v nosečnosti in skozi materino mleko med dojenjem. Zarodek in še nerojen otrok ne moreta razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi veča in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi matere in taka ostane tudi dlje časa. To otežuje tudi dotok hranljivih snovi in kisika, ki ga zarodek in otrok nujno potrebujeta za zdrav razvoj.«
Posledice pri otroku lahko zanesljivo preprečimo, če v času celotne nosečnosti ne pijemo alkohola. Zato svetujemo, da ne pijete alkohola če ste noseči, če menite, da bi lahko bili noseči, ali če želite zanositi.
Alkohol in nosečnost ne gresta skupaj
Priporočila glede alkohola za nosečnice, ženske v rodnem obdobju in doječe matere:
- Brez alkohola v nosečnosti ne more priti do spektra alkoholnih fetalnih motenj pri otroku! Zato se izogibajte alkoholu ves čas nosečnosti.
- Če morda pijete alkoholne pijače, prenehajte s pitjem alkohola takoj, ko izveste za nosečnost ali menite, da bi lahko bili noseči. Nikoli ni prepozno prenehati s pitjem alkohola v nosečnosti, vendar prej ko prekinete, bolje bo za vašega otroka.
- Izogibajte se alkoholu v rodnem obdobju, če ste spolno aktivni in brez zaščite pred nosečnostjo. Mnogo nosečnosti je nenačrtovanih. Škoda, ki jo povzroči alkohol, lahko nastopi zaradi izpostavljenosti tudi v najzgodnejšem obdobju, tj. v prvih tednih nosečnosti oziroma takrat, ko nosečnost še ni prepoznana.
- Če imate težave z opustitvijo pitja alkohola, poiščite pomoč.
- Izogibajte se alkoholu tudi če dojite, alkohol prehaja z materinim mlekom na otroka in mu škodi.
Posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom otroka
Vseh posledic in njihove intenzitete zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom otroka ne moremo predvideti vnaprej. Izražanje posledic se od posameznika do posameznika razlikuje in je odvisno od različnih dejavnikov; od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, do količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove, ranljivosti ploda oziroma soodvisnosti več dejavnikov. Posledice so doživljenjske, neozdravljive in se kažejo v različnih oblikah.
Zdravljenje, obravnavo in oblike pomoči je potrebno prilagoditi vsakemu posamezniku. Prizadeti niso samo posamezniki, temveč tudi njihovi svojci in širša družba. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom se lahko odraža kot primanjkljaj v telesnem in duševnem razvoju in sicer kot prirojene telesne, duševne, vedenjske motnje in/ali učne težave, ki jih uvrščamo v spekter fetalnih alkoholnih motenj (SFAM), med katerimi je najtežja Fetalni alkoholni sindrom (FAS).
Možne posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu:
- Med nosečnostjo: spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod.
- Ob rojstvu: prenizka telesna teža, podpovprečna rast, prepoznan FAS ob rojstvu, neonatalni abstinenčni sindrom, celo nenadna smrt dojenčka.
- Opazni kasneje ob razvoju otroka in odraščanju: blažje oblike SFAM so pogosteje prepoznane kasneje v razvoju otroka – slabše kognitivne, govorne, motorične in socialne sposobnosti, vedenjske motnje, učne težave. Oseba s SFAM ima večje tveganje za pridružene psihične težave in duševne motnje.
Razširjenost problematike izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom
Po ocenah strokovnjakov v svetu 10 % žensk v splošni populaciji pije alkohol med svojo nosečnostjo in 1 od 67 teh nosečnic bo rodila otroka s FAS. Ali povedano drugače: na vsakih 10.000 rojstev se rodi 15 otrok s FAS.
»V svetu se vsako leto rodi 119 tisoč otrok s FAS. V evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije, kjer je poraba alkohola najvišja na svetu, 25 % nosečnic pije alkohol, s FAS pa se na 10.000 rojstev rodi 37 otrok. Poraba alkohola in zdravstveno breme škodljive rabe alkohola je v Sloveniji večje v primerjavi z mednarodnimi povprečji. Po ocenah pri nas alkohol pije kar tretjina žensk v rodni dobi,«
pove prim. as. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., specialistka javnega zdravja in specialistka socialne medicine z NIJZ.
»Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema NIJZ se je v Sloveniji v zadnjih petih letih (2013 – 2017) rodilo 5 otrok, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,5 otrok na 10.000 rojstev. Vendar pa je bil v istem obdobju sindrom odvisnost od alkohola zabeležen pri kar 200 porodnicah (ali dveh na 1000 porodnic). Glede na precejšnje razlike med porodnišnicami ocenjujemo, da je ta podatek še podcenjen,«
je pove Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., specialistka javnega zdravja z NIJZ.
Poleg alkohola še kajenje in druge droge?
Pri porodnicah z zabeleženo odvisnostjo od alkohola so bila v nosečnosti pogosteje zabeležena tudi druga tvegana vedenja, 27 % jih je v nosečnosti kadilo, 11 % pa uživalo prepovedane droge, kar njihovo ogroženost še povečuje. Novorojenčki mater, ki so imele zabeležen sindrom odvisnosti od alkohola, so bili skoraj dvakrat pogosteje prezgodaj rojeni (14,6 % v primerjavi s sicer 7,8 %) ter v povprečju 130 gramov lažji od novorojenčkov ostalih porodnic.
Razvoj otroka s starši alkoholiki
Starši, ki so pogosto pod vplivom psihoaktivnih snovi, v obdobju otrokovega zgodnjega razvoja ne zmorejo dovolj dobro prepoznavati njegovih potreb, razumeti in začutiti njegovega čustvovanja in ga primerno uravnavati.
Raziskave dokazujejo, da se pri otrocih, ki se razvijajo pod takimi pogoji, možgani razvijajo na drugačen način, kot pri otrocih, ki odraščajo v zdravem odnosu, in da imajo tako razviti otroci močno povečano tveganje za razvoj različnih duševnih in vedenjskih motenj. Otroci s FAS so že od rojstva bolj zahtevni za nego, so bolj nemirni, manj ritmični, se težje uspavajo in hitreje razburijo kot zdravi otroci. Starši, ki se tudi sami soočajo z duševnimi motnjami, težje skrbijo za takšnega otroka. Zato je poleg svetovanja bodočim materam o vplivu psihoaktivnih snovi na nerojenega otroka pomembno opozarjati tudi na vpliv rabe psihoaktivnih snovi pri vseh za otroka pomembnih odraslih (mama, oče, dedek, babica …) na razvoj otroka tudi po porodu.
Več informacij na NIJZ.
