Če nimamo pridelkov z lastnega vrta, se je težko upreti svežim jestvinam v trgovini. Čeprav organizem spomladi zaradi večje dejavnosti čuti močnejšo željo po sadju in zelenjavi, z uživanjem teh jestvin, katerih izvora ne poznamo, ogrožamo svoje zdravje. Kupljeni pridelki so obdelani s pesticidi, ki odganjajo škodljivce in zagotavljajo večji donos. Biološko delovanje pesticidov je usmerjeno v uničevanje škodljivih rastlinskih in živalskih organizmov – kaj pa zaščita drugih rastlin, živali, človeka in celotnega okolja? Kako uspešna je ta? Taka zaščita je težka, saj velike količine pesticidov pristanejo na stvareh, ki jih uporabljamo vsak dan, zlasti pa v hrani – in nazadnje v našem telesu. Škodljiv vpliv pesticidov ni viden takoj po zaužitju. V telesu se kopičijo dolgo časa, in šele po več letih se pokažejo njihovi škodljivi učinki na naše zdravje.
Ko uživate kupljeno hrano, zbolite
Zaradi uporabe pesticidov na izdelkih rastlinskega in živalskega izvora ostanejo ostanki pesticidov. Količina teh ostankov je odvisna od številnih dejavnikov: od količine uporabljenih pesticidov, od tega, kolikokrat so bila ta sredstva uporabljena, od njihovih fizikalno-kemičnih lastnosti in mnogih drugih. Državne in mednarodne ustanove nenehno spremljajo ravni ostankov pesticidov v različnih izdelkih in določajo njihove največje še dopustne koncentracije. Če so te presežene, to še ne pomeni nujno, da bo zdravje ljudi ogroženo, saj v tem primeru izvedejo še vrsto nadzornih ukrepov. Vendar pa strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo, da so v hrani prisotni ostanki različnih vrst pesticidov in da dolgotrajna izpostavljenost tem strupom zvišuje tveganje za razvoj različnih bolezni. Dolgotrajno kopičenje pesticidov v organizmu lahko povzroči debelost, sladkorno bolezen, alergije, nevrološke bolezni (parkinsonova bolezen, demenca), depresijo, bolezni reproduktivnega sistema, neplodnost in prirojene napake. Izpostavljenost visokim koncentracijam pesticidov se vse bolj povezuje tudi z alzheimerjevo boleznijo, ker pesticidi zvišujejo raven beljakovin, katerih kopičenje v možganih povzroča nevrodegenerativne spremembe. Med najhujšimi posledicami so različne vrste raka – možganski rak, rak ledvic, dojke, prostate, trebušne slinavke, jeter, pljuč, maligni melanom, levkemija in limfom. Škodljive posledice pa zajemajo tudi človekovo okolje, saj se pri rastlinah in živalih razvije vrsta bolezni.
Živila, ki bi se jim morali izogibati
V dandanašnji proizvodnji so pesticidi neizogibni, saj bi bil brez njih donos pridelkov občutno nižji. Zato bi morali upoštevati nasvete strokovnjakov in se izogibati živilom, ki so obdelane z visoko stopnjo pesticidov. Na prvem mestu so že vrsto let jagode, ki so z vrha lestvice izrinile jabolka in zeleno. Na črni listi so poleg teh treh vrst še paradižnik, špinača, krompir, sladka paprika, breskve, češnje, hruške, grozdje in nektarine. Ti pridelki so še posebej škodljivi ženskam v plodni dobi.
Nasveti strokovnjakov
Poznamo veliko načinov, kako s pridelkov odstraniti ostanke pesticidov, med njimi spiranje z raztopino sode bikarbone ali kisom. Ker pa učinek takega čiščenja ni zanesljivo potrjen, strokovnjaki menijo, da se je izdelkom z visoko vsebnostjo pesticidov najbolje izogibati. Toda ne skrbite – nekatere pridelke lahko brez skrbi kupujete in uživate v njihovih raznovrstnih kombinacijah. Med temi so zelje, jajčevec, cvetača, brokoli, šparglji, zamrznjeni sladki grah, sladka koruza, kivi, ananas, avokado, papaja, mango in dinja.
