Organizirana športna dejavnost je lahko ena izmed najboljših izkušenj za vsakega mladostnika, ki ga šport zanima in veseli. S športom lahko posameznik izboljša svoje sposobnosti, sklepa nova prijateljstva ter se nauči ekipnega sodelovanja. Toda takšna izkušnja ni vedno koristna, saj je lahko mladi športnik navdušen in »zasvojen« s svojim trenerjem, ki je bolj osredotočen na svoje interese, kot, da bi pomagal mladostniku. Namesto sklepanja prijateljstev se lahko mladostnik počuti izoliranega. Pojavijo se lahko tudi poškodbe, kot posledica hudega rivalstva.
Slabo vodenje vadbe
Trener mladinske športne ekipe ima možnost, da mladostniku šport približa in mu izkušnjo naredi prijetno ali pa neprijetno. Če trener daje velik poudarek zmagam na prvenstvih in ne spodbuja učenja in užitka, potem ni prava oseba za vodenje mlade ekipe. Nekateri trenerji delujejo toplo in prijazno, če mladi športniki dobro opravljajo svoje delo, medtem, ko jih ob slabih rezultatih komajda opazijo ali celo ignorirajo. Takšen odnos lahko uniči mladostnikovo zanimanje ter povzroči bolečo izkušnjo.
Poškodbe
Organizirani mladinski športni klubi skrbijo, da se mladi športniki ne bi poškodovali na treningih. Pri športu je tako, da se tudi najboljši igralci s pravo tehniko, poškodujejo. Pri ekipnih športih, kot je nogomet, hokej, košarka, pa je tveganje za poškodbe še večje. Mladostnik, ki je utrpel hude poškodbe (kolena, ramena, hrbet in vrat) bo temeljito premislil, če se bo vrnil na igrišče.
Negativen vpliv staršev na razvoj mladega športnika
Pritiski staršev
Starši včasih izvajajo nepotreben pritisk na mlade športnike. Želja vsakega starša je, da bi bil njegov otrok uspešen, tudi v športu in nehote želijo svoje neuresničene sanje ali želje, doživeti čez svojega otroka. Siliti otroka v določen šport, z namenom, da bo postal vrhunski športnik s svetovnimi odličji, ni zdravo. Pomembno je, da se otrok skozi šport nauči discipline, reda, pripadnosti, nastopanja, pa tudi odrekanj. Dokler otrok kaže veselje in zanimanje do športa, ga spodbujajte, podpirajte, tudi ko rezultati ne bodo dobri. Pomembno je, da otrok uživa in namesto, da bi “kritična leta” preživel v iskanju in potrjevanju samopodobe skozi družabna omrežja, ob prepovedanih substancah, naj jih raje preživlja v športni dvorani, na igriščih ali stadionu, v družbi enako mislečih sovrstnikov.
