Impetigo imenujemo gnojno okužbo vrhnjega sloja kože. Impetigo povzročajo stafilokoki (Staphylococcus aureus) in/ali streptokoki (beta-hemolitični streptokok skupine A, Streptococcus pyogenes). Impetigo prepoznamo po pojavu mehurčkov in krast na koži, ki se lahko razširijo na različne dele telesa in na ljudi, s katerimi je oboleli v bližnjem, tesnejšem stiku.
Povzročitelj
Stafilokoki in streptokoki povzročajo poleg impetiga infekcije različnih tkiv in organov. Bakterija Staphylococcus aureus povzroča okužbe kože, podkožja (vnetje ob lasnih mešičkih, kožni ognojek – karbunkel in forunkel, vnetja ran itd.), v resnejših primerih tudi okužbe notranjih organov (npr. vnetje srčnih zaklopk) in sepso. Bakterija Streptococcus pyogenes je povzročiteljica gnojne angine, škrlatinke, šena in zelo redko težje, sistemske okužbe. Bakterije najprej poselijo kožo, nato pa vstopijo skozi drobne razpoke ali ranice na površini kože. Na mestu vstopa se razvije omejena gnojna okužba kože, ki je značilna za impetigo.
Pojav bolezni
Bolezen se pogosteje pojavlja v vročih in vlažnih krajih. Spremembe nastanejo na mestih predhodno poškodovane kože (npr. na mestih pikov žuželk, prask, manjših ran, odrgnin ipd.).
Pogostost bolezni
Impetigo je predvsem bolezen otrok in je najpogostejša okužba kože pri otrocih v predšolskem obdobju. Redko se pojavi pri otrocih, mlajših od dveh let.
Prenos okužbe
Do okužbe običajno pride zaradi neposrednega stika z bolnikom ali posredno s prenosom preko okuženih predmetov na poškodovano kožo.
Inkubacija
Inkubacijska doba (t.j. doba od okužbe do razvoja bolezenskih znakov) traja 7-10 dni.
Kužnost
Kužnost upade po približno 24 urah po začetku sistemskega antibiotičnega zdravljenja. Če impetiga ne zdravimo z antibiotiki, se kužnost lahko podaljša na 10-21 dni. Prisotnost nezdravljenih, gnojnih sprememb pa kužnost podaljša celo na tedne ali mesece.
Klinična slika
Bakterije naselijo normalno kožo že 1-2 tedna pred pojavom sprememb na koži. Na koži se najprej pojavijo papule (tako imenujemo bunčice oz. kroglaste izboklinice nad ravnjo kože), iz katerih nastanejo mehurčki, ki so delno zagnojeni. Kasneje nastanejo debele kraste medene barve, ki lahko ostanejo več tednov. Spremembe se širijo z enega mesta kože na drugega, redko srbijo ali bolijo. Pri večini bolnikov so povečane bezgavke, ki so najbližje kožnim spremembam. Večina bolnikov z impetigom nima vročine, glavobola ali splošnega slabega počutja.
Zapleti
Zapleti so redki, vendar možni. Redek zaplet je vnetje ledvičnih čašic (akutni postreptokokni glomerulonefritis), ki se pojavi 18-21 dni po okužbi in običajno prizadene otroke, stare 3-7 let. Praviloma vnetje ledvičnih čašic mine brez posledic.
Diagnoza
Diagnozo postavimo na osnovi značilnih kožnih sprememb. Običajno mikrobiološke preiskave niso potrebne, izjemoma odvzamemo bris kožnih sprememb za poskus osamitve bakterij.
Zdravljenje
Nezapleten impetigo zdravimo tako, da čistimo spremembe na koži in odstranjujemo kraste z uporabo obkladkov s fiziološko raztopino. Pri nezapletenemu impetigu lahko uporabimo še antibiotično mazilo (mupirocin). Antibiotično mazilo se na spremenjene dele kože nanese 3-krat dnevno, 7 dni. Pri bolnikih, pri katerih se je impetigo zelo razširil ali je prišlo do zapleta, je potrebno zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet. Antibiotično zdravljenje je pomembno, da se prepreči možni kasnejši zaplet (vnetje ledvičnih čašic) in da preprečimo širjenje v ožjih skupnostih (vrtci, šole, družine).
Preprečevanje
Preprečevanje širjenja bakterij, ki povzročajo impetigo, temelji na skrbni osebni higieni. Otroci z nezdravljenim impetigom ne smejo v vrtec ali šolo. V kolektiv se lahko vrnejo, ko se spremembe na koži zasušijo. V kolektiv se otrok z impetigom vrne lahko 48 ur po uvedbi sistemskega antibiotičnega zdravljenja, saj ni več kužen, kljub temu, da spremembe na koži še niso zasušene. Svetujemo, da so kožne spremembe pokrite.
Vir: NIJZ
Foto: Pinterest