Praktična kemija zdravega počutja
V želji, da bi jedli zdravo, prej ali slej zadenemo ob kisline in baze. Kislo škoduje, bazično koristi. Toda kislo je lahko tudi bazično, bazičnost v telesu pa ni koristna vedno in povsod. Tudi kislo utegne biti zdravo, toda če smo prekisli, ni zdravo. Zmešnjava hoče biti popolna, nasmihanje pa kiselkasto.
Zato se, čeprav neradi, spoglejmo s povsem navadno anorgansko kemijo. Baze in kisline so ena od temeljnih polarnosti v kemiji in naravi nasploh. Ene nevtralizirajo druge in če zlijemo skupaj primerno količino klorovodikove kisline in natrijevega hidroksida, dobimo raztopino natrijevega klorida, torej kuhinjske soli. Če je ena od obeh sestavin v presežku, drugo povsem nevtralizira, celota pa je še vedno na njeni strani, bodisi kisla bodisi bazična.
Stanje kislosti ali bazičnosti v razponu od 1 do 14 opisuje vrednost pH, potentia hydrogenii oziroma “moč vodika”, to je vodikovih ionov v tekočini. Vrednost pH 7 pomeni nevtralno, manjše vrednosti so kisle, višje bazične. pH 1 pomeni skrajno kislo, pH 14 povsem bazično.
Najpogostejše anorganske kisline so klorovodikova, dušikova, žveplena in fosforjeva.Najpogostejše baze oziroma hidroksidi so natrijev, kalijev in kalcijev hidroksid.V koncentriranem stanju so tako kisline kot hidroksidi zelo do hudo zelo strupeni in skrajno škodljivi.
Red v prebavnem traktu
Naš prebavni trakt je na prvi pogled en sam velik kislo-bazični upor, sicer pa v njem vlada popoln red − ali naj vsaj bi vladal.
V ustih vlada zelo blago bazično stanje, pH okrog 7,1, ker v takšnih razmerah deluje encim amilaza, ki ga izločamo s slino in razgrajuje škrob.
V želodcu vladajo hudo kisle razmere – pH med 1 in 3 –, najbolj kisle v vsem telesu. Kajti kaj pa želodec ve, ali bo vanj zašlo kaj sovražno tujega. Zato izloča klorovodikovo kislino, ki pomori nezaželene mikroorganizme in obenem začne z razgradnjo beljakovin. (Kozarček vinske kislice ob kosilu zato prav nič ne pomaga k prebavi, spodbuja pa izločanje želodčnega soka, ki pa pomaga.)
