Sodelavec je prišel z dopusta in jaz bom čisto znorela!!! Ko sem se že malce prepričala, da sem do njega lahko ravnodušna, sedaj še bolj vem, da mi ni uspelo!!!
Ma, kako naj se neham mučit? Kako naj se neham topit, kadar me pogleda??’ Ko pa on tudi ni ravnodušen… pa saj tudi ko še nisem vedela kako čuti do mene, je bilo isto…
Danes sem tako jezna sama nase, da bi kar plot preskočla z njim, bi vsaj kakšen zaključek dobila… Ne pa, da se tole vleče v nedogled…Res se sprašujem, če bi bilo potem drugače..saj veste, najbolj sladek je prepovedan sadež… A kaj, ko bi me predrago stalo…
No, naj se kdo skrega z mano, da si malce dušo olajšam 🙂

oj zarja, vidim da ti ni nič bolje….kaj naj rečem, nič pametnega ne vem, sočustvujem

Parkrat se dajta dol, pa vaju bo minilo – al pa ne. Mejte se radi. Jaz sem pa tak odseksala in odkuhala svoje.

tumpika odličen nasvet
ga bom posredovala naprej…

Ej, tumpika, točno o tem jaz razmišljam!! Ma, da bi se resno dol dala, sam kaj ko sva oba prava sramežljivčka, pa neki ljudi je še zadaj te zgodbe….
Saj priznam, da mi po eni strani malce paše takšno mučenje…en dan se kar razcvetim ob njegovih pogledih, drug dan bi ga pa najrajši v zemljo zabila! Pa kaj se nisva mogla tega spomnit takrat, ko sva bila oba še bolj neresno vezana!!!

hmm..če bi bilo to takrat ko sta bila neresno vezana, po mojem te privlačnosti sploh ne bi bilo..pa tudi če bi bila, mislim, da ta ne bi bila tako močna ali pa bi zelo hitro splahnela.
kaj pa če bi bilo takrat obratno, vidva bi bila resno vezana in bi prišel mimo tvoj sedanji?? a misliš da ne bi bilo enake privlačnosti z njim? to bi se morala vprašati večina takšnih kot si ti. bežite pred sedanjostjo oz. strah vas je življenja nasploh in se bojite da niste doživele vsega kar bi lahko..itd.
moje mnjenje ,lp!

se povsem strinjam s tantriko!

če bosta enkrat skočila skup ne bosta znala odnehat, sama pa veš kdo vse bo potem del te zgodbe…

kdaj greš pa ti kaj z možem na dopust?

Saj se malce tudi jaz strinjam z vama, čeprav se nočem… :-((((
Sicer pa Tantrika, nikoli ga nisem iskala, če ne bi bolj po naključju pristala skupaj v temi in se nato zagovorila, bi jaz to držala zase.. Ker res nič nočem pričakovati…sploh pa si nočem komplicirati življenja. Saj pravzaprav še nisem bila z možem, ko sem njega prvič videla..in ga nikoli pozabila. Sodelavca sva postala kasneje….
Moža pa ljubim…mogoče ga ljubim krivično, mogoče od njega preveč pričakujem..
Ravno danes, ko mi je vse dol padlo, me je spreletelo, da mi mož ne pokaže več, da sem mu lepa, privlačna. Lahko bi se opisala z besedo, da sem mu samoumevna. In ko včasih le pokaže, se kar stopim…
Vseeno pa mislim, da mi pri sodelavcu ne gre za nadomeščanje tega. Tudi on absolutno ni tip, ki bi me zasipal s komplimenti.
Še vedno trdim, da gre za dve popolnoma ločeni zgodbi, ki se dogajata hkrati. Pa bi se morali vsaka v svojem življenju…
Na dopust pa greva naslednjo soboto. Sodelavca ne bom videla tri tedne1 Mislite, da bi lahko pomagalo?

hej zarja,

če bi res rada ven iz te zgodbe (pa se mi majčkeno zdi, da ne preveč – sej kdo pa ne bi užival pri vsem tem adrenalinu), si pa poskušaj najti novo službo (saj vem , easier said than done) ampak vseeno.
se boš morala odločit in dat na tehtnico kaj ti je več vredno, mislim pa, da če bi lahko (in ne bi bilo to družbeno obsojano) bi vsi tkole malo kdaj pa kdaj se pustili zavesti 😉