Živjo! Tudi mi smo trenutno na tem, enako stari -3.5meseca, le da se vleče že cca 14 dni. Sicer je naša deklica že pravi korenjak – 65cm in 6.5kg. Prej smo že kak mesec prespali noč od 9:30 do najmanj 4:30, velikokrat pa celo do 6h! Potem pa pri treh mesecih kot bi odrezal, konec te idile. Zdaj pa se prvič hranimo ob1-2h, potem pa na 2-3ure! Je smiselno da bi zvečer poleg dojenja kaj dodali? Tudi podnevi jemo na 2-3 ure… Zato se pridružujem vprašanju mamice pred menoj. Karmen, vnaprej najlepša hvala za odgovor!

Karmen in zaskrbljena mamica,

Moj otročiček je star 5 mesecev in približno od 3,5 mesecev naprej se zbuja vsako uro ali dve. Torej podoben primer, kakrših je gotovo še veliko. Zaspi recimo okoli 9h, zbudi se včasih že ob 10h, do 11h pa zdaj zagotovo! Nato recimo še ob 1h ali 2h, potem pa ne vem več, ker ga enostavno pobašem k sebi in se priklopi v polsnu, zdi se mi vsaj še ene tri do štirikrat. Malo sem zlomljena, ker se me kar naprej tišči, a vseeno spim bolje in več, kot če bi vsakič vstala. Vstajanja celo noč ne bi zdržala oz. bi bila čisto izmozgana čez dan. Do trtjega meseca je dete spalo že do 2h, ali celo 3h, 3.30 včasih. Podnevi pa se je dojilo tudi na dve, tri ure, večkrat pa tudi pogosteje.

Zgodba mi je dobro znana, ker je bila skoraj enaka tudi pri prvem otroku. Tja do 10. meseca se je potem samo še slabšalo, ko se je zbudil tudi po desetkrat na noč, nato pa je bilo po prvem letu nenadoma spet laže. In danes naš triletnik, ki je prvo leto tudi veliko spal pri meni, nima nobenih težav s spanjem v svoji postelji, čeprav so me nekateri mrzlično svarili, češ konec je, si ga že razvadila. Jih nisem poslušala in jih tudi zdaj ne mislim.

Gosta hrana? Ta ni nič pomagala. Tudi jaz sem mislila, da ko bo dobil pa kake žitarice za večerjo, bo pa bolje spal. Pa, kot vidite, ni. Povsem lepo se je hranil podnevi, ponoči pa je vzorec zbujanja še dolgo ostal. Morda bi bilo lahko kvečjemu še slabše, če bi prehitro dobil gosto hrano, ki bi mu preveč obremenila občutljiva prebavila. To boste seveda ob pravem času presodili sami, ko boste videli, kako se bo vedel po hranjenju z gosto hrano. Pri nas to ni igralo povsem nobene vloge. Moja otroka, sem si rekla, očitno močno potrebujeta bližino in občutek varnosti, in potem sem se počutila veliko bolj mirno.

Eni otroci spijo, drugi se zbujajo. Jaz sem pač počakala, da je obdboje minilo, čeprav priznam, da takrat nisem bila vedno tako mirna. Včasih sem bila tako izčrpana, da ko me je zbudil takoj, ko sem šla v posteljo in komaj dobro zaspala, mi je šlo kar na jok. Ampak saj je tudi to normalno. Nikakor pa ni lahko.

Mojca

Gosta hrana, rešiteljica?

Verjamem, da se vam zdi misel na gosto hrano, ki vas bo odrešila vseh trenutnih težav kaj vabljiva. Toda, otrok naj dobi gosto hrano šele takrat, ko pokaže znake zrelosti.

Za zbujanje otroka je namreč možnih več vzrokov, včasih pa jih tudi ne moremo odkriti (drugačen ritem in vzorec spanja). Največkrat se otroci prebujajo zato, ker jim je prevroče/premrzlo, ker so žejni, ker so lačni, ker jim rastejo zobki, ker jih črviči v trebuščku, ker podoživljajo dogajanje preko dneva in burno sanjajo, ker si želijo bližino mamice in cartanje, … Pa še kakšen vzrok bi se našel. Pri nas doma smo bili pri prvem otroku tako obupani, da smo iz splanice odstranili celo vse stvari, ki povzročajo elektro smog (radio, TV, el. budilka, računalnik), poskušali z gosto hrano zvečer – a dete ni spalo in pika!

In zakaj je dojenček lahko podnevi lačen, ponoči pa naj ne bi smel biti? Njihovi želodčki so mahni, materino mleko je lahko prebavljivo (in tako je prav, tako je poskrbela Narava, da ne zastaja v črevesju in povzroči kakšnih vnetij), pomembno je, da njegovim potrebam ugodimo. In kaj če ni lačen, če je samo žejen? Ali če se le želi stisniti v varno starševsko naročje? Tudi poskusi, ko so otrokom, ki so se ponoči prebujali ponudili zvečer gosto hrano niso dokazali uspešnosti metode. Torej otroci ponoči zagotovo niso samo lačni.

Moje lastne izkušnje:

Najstarejši sin je imel RED. Ja, morala sem zapisati z veliko besedo, ker če temu ni bilo tako, je bilo VSE narobe. Tako je določil on. In takšen je še sedaj. In ko se mu je okoli tretjega meseca njegov red podrl, smo se kar nekaj časa lovili. In ker sem bila nesamozavestna in ker je bil zelo krepak otrok (velik in debel), sem bila nekako prepričana, da se zbuja zaradi lakote. No, pred sedmimi leti sem po takratni doktrini začela otroka hraniti po dopolnjenem tretjem mesecu (ojoj). In sem videla gosto hrano kot nekakšno odrešiteljico vseh najinih težav pri dojenju. Joj, kako se mi je mudilo z njo. Žal temu ni bilo tako. Nobeni kosmiči, kaše, … niso pomagali. Nekoč sem obupana kupila celo Hippovo Guttenaht kašico, ki je na ovitku zagotavljala, da bo otrok po njej spal. Figole-fagole. Moj že ne. Prav nasprotno, tista noč je bila šele vesela. In vse tja do leta in pol tudi 🙂

Srednja, hčerka, je bila razred zase kar se tiče prehrane. Ponoči je spala od enega meseca do četrtega meseca. Takrat smo šli na morje. In je bilo konec z nočnim spanjem. Potem se je tja do enega leta prebujala enkrat – dvakrat na noč, včasih več, včasih je prespala, ni bilo pravil. Gosto hrano je zaradi posebnih okoliščin začela uživati šele v 13. mesecu. Še sedaj ponoči kdaj pricaplja v spalnico, v družinsko posteljo.

Naš najmlajši, ojoj! Ta pa je nespanček na kvadrat! Nobeno znanje, izkušnje, samozavest in obladovanje tja do leta in pol niso učinkovali. Pravzaprav smo se le sprijaznili z situacijo in se ji prilagodili (družinska postelja), kot da bi se borili z mlini na veter. No, šele pri dveh letih se lahko pohvalim, da je dva dni zapored (če trkam na les) prespal celo noč. Ponoči se ne doji (uradno) že pol leta.Aja in gosto hrano zelo rad je že od šestega meseca naprej 🙂

Torej, khhmhkmm, če se malce pošalim, moji trije otroci imajo poskoke v rasti kar naprej. In gosta hrana ne pomaga.

Pozdravljene!

Berem tale vaša modrovanja v zvezi s poskokom v rasti in ne morem si kaj, da ne bi še sama dodala par besed. Imam 4,5 mesecev staro punčko. Nikoli se nisem pretirano ukvarjala z mislimi na dojenje, pravzaprav se mi je zdelo od malega povsem logično, da se otroci dojijo, čeprav niti ne vem, od kje mi ta logika. Sicer me je begalo, ker k dojenčkom spadajo tudi dude in stekleničke in kaj vem kaj še vse, ampak med nosečnostjo mi je postalo jasno, da če dojiš, dude in stekleničk ne potrebuješ. In jih nisem kupila. Še sedaj jih nimamo. O dojenju pred trenutkom, ko so mi v porodni sobi priklopili mojo punčko na bradavico, nisem imela pojma. Sem se zanašala na to, da bo že šlo, da se bom s tem problemom ukvarjala, ko bo do njega prišlo in upala na dobre duše, ki mi bodo pri tem pomagale. No, težave so bile pravzaprav le s tem, da sem bila prava neroda (nobenih izkušenj z dojenčki, s pestovanjem) in zato sploh nisem vedela, kako naj dojenčico primem, da je ne bom poškodovala. Pa sva se kar hitro navadili. Že prvič je mala sesala, kot da to počne že od nekdaj in tudi meni se je po dveh tednih zdelo, da dojim že od nekdaj. Ker sem večkrat prebrala, da ima vsaka mama dovolj mleka za svojega otroka, sem v to od samega začetka verjela in verjamem še sedaj. Sicer naša pučka ni bajsa, ampak raste, se redi, je živahna, vesela in vedoželjna, skratka, prepričana sem, da dobi dovolj hrane z mojim mlekom, čeprav si ga nisem nikdar iztiskala in pravzaprav nimam pojma, koliko dejansko poje. Kadar joka, kadar sitnari, se priklopiva in je, dokler ji paše.
Ravno zadnja dva dneva tudi mi očitno doživljamo poskok v rasti (evo, me sploh ne skrbi, če naj bi se po statistiki to zgodilo nekoliko prej oziroma kasneje, ker je statistika najmanj eksaktna veda). Od 1,5 meseca dalje je spala vsako noč najmanj od 21h do 5h, zdaj pa z jokom (kar se prej ponoči ni nikoli dogajalo), zahteva svoj obrok še najmanj 3x pred 7. uro zjutraj, čez dan pa niti ne štejem. Vmes se tudi jezi, mleko sicer šprica, ne vem, kaj ji ne paše, ampak jaz jo enostavno prestavim na drugo stran in če je treba, še enkrat, dokler se ne naveliča, oziroma nasiti. Večkrat razmišljam o tem, da imam več sreče kot pameti, saj zaenkrat še nisem spoznala bolečih bradavic (prva dva tedna so bile še občutljive in me je zabolelo, ko se je prisesala), po drugi strani pa je verjetno najpomembnejše to, da sem se odločila, da naša punca ne bo imela stekleničke, da bo prvih 6 mesecev njena hrana le moje mleko in da ga imam dovolj.
Naj bo moja izkušnja spodbuda za vse, ki se obremenjujete še z adaptiranim mlekom in čajčki in kaj vem čem vsem še. Lepo se vsedite z svojim otročkom, počivajte in uživajte!

Tudi pri mojem 4,5 mesečniku je zadnjih 14dni povsem enako. Ponoči jemo na dve ali tri ure- prej je prespal skoraj vso noč. Pojma nimam kaj naj naredim. po mojem bo minilo samo od sebe.

Ja, seveda bo minilo. Pri nas se že umirja, čeprav še vedno pridno jemo. Zato smo bili danes pri zdravniku pohvaljeni, ker smo od zadnjega meseca lepo pridobili na teži. Ampak zdaj vsaj vem in razumem, zakaj se nekatere mamice povečane potrebe po hrani ustrašijo in mislijo, da jim je zmanjkalo mleka, pa začnejo otročku takoj težiti z vsemi mogočimi nadomestki…