dojen dojenček-pretežak>?
dojenček je star 3 m in ima 6.5 kg.polno je dojen. pediatrinji(že 2) mi težita, da ga preveč dojim, da je žer prenažrt. ob vsem tem zafrkavanju zdravnikov sem bila precej prizadeta in sploh ne morem verjeti, da se to dogaja. zdi se mi, kot da jim gre v nos da se tako dobro dojiva…a obenem me muči dvom, kaj če imajo prav.dojim na 2 uri oz. ko to želi. zdravnica me je še špiknila s tem, da verjetno ne vem, da ima otrok kolike ali da želi kaj drugega, jaz pa ga filam z dojkami. Ali je res možno, da je predebel>?
Teža vašega dojenčka je v mejah normale. Naj povem, da sta bila dva od mojih treh otrok pri tej starosti še težja in večja, pa sta sedaj čisto normalna malčka. V prejšnjih generacijah je bilo celo dobro, da je bil dojenček velik in debel, to je bil ponos vsake matere in zdravnika, ker so prehranjenost dojenčka nekako enačili z dobrim zdravjem, saj so takšni otroci imeli večje možnosti preživetja otroških ini drugih nalezljivih bolezni. Toda takrat so bili dojenčki največkrat hranjeni z umetno mlečno hrano in tudi z dodajanjem goste hrane se je pričelo dosti prej. Zato se je pojavilo tudi veliko drugih bolezni, težav (povišani holesterol že pri petletnikih) ter predvsem bolezenske debelosti, ki se prenaša še sedaj, v našo generacijo…
Poudarjam, da dojeni otroci dobivajo v materinem mleku popolnoma drugačne vrste maščob in beljakovin, ki so otrokovemu telesu najbližje in najmanj škodljive. Zato ponavadi zelo okrogli, dojeni otročki svoje “mišelinke” zelo hitro izgubijo, ko se začnejo pospešeno gibati, plaziti ali hoditi…
Pravilno je, da ga dojite na njegovo željo. Zelo redki so dojeni otroci, ki se hranijo samo po urniku in napredujejo točno po določenem povrečju v tabelah rasti in teže. Saj že veste, dojenje ni samo hranjenje, otrok se pri prsih tudi odžeja, pocarta, najde uteho in “si napolni baterije” in prav je tako. Dodajanje vode ali čaja ter podaljševanje časa med podoji ni potrebno in nima koristnosti.
Zdravniki imajo tabele, kjer so navedene norme, kako naj bi otroci rastli. S tem, ko otroka postavijo v tabelo hitro ugotovijo, da raste prepočasi ali prehitro in na osnovi tega lažje in hitreje ugotavljajo tudi morebitne zdravstvene težave otroka.
Toda. Hm, vedno tale toda. Saj veste – nisem zdravnica… Dejstvo je, da nekateri pediatri uporabljajo ločene tabele za zalivane in za dojene otroke. In nekateri pediatri ne reagirajo, če dojenček pridobiva globoko v plus ali v minus od povprečja in drugi reagirajo TAKOJ ko nekaj ni v povprečju, seveda – različno in razumljivo. Hec pa je v tem, da vsi dojenčki ne pašejo vedno v tabele. Nekateri otroci imajo zelo nizko težo, a je z njimi popolnoma vse v redu in drugače lepo napredujejo. Nekateri otroci imajo preveliko težo in je z njimi še vedno vse v redu. Kaj naj si torej mislimo. Naj ilustriram: moj zadnji sin je v prvem mesecu pridobil 1700 in v drugem mesecu 15oo g obenem je tudi precej zrasel (6 cm in 4 cm). In naš (sicer zelo skrben) pediater je rekel da je vse OK. Prijateljičin sin je pridobil 1600 g in 1550, rasel podobno a je bilo po mnenju njene pediatrinje predebel in ji je svetovala, da naj ga doji le na 3 ure in le po 10 minut. Uf, kdo ima sedaj prav? največji hec pa je bil ta, da je ona prej normalno dojila svojega sina celo na manj časa (pravi čudežni otrok, kajpak). Pravzaprav to niti ni bistveno. Pri rasti in teži je potrebno upoštevati še nekaj stranskih okoliščin: res je – kako dolg je bil mesec, ali je imel otrok PRAVKAR poskok v rasti, ali se je tik pred obiskom zdravnika res pošteno najedel (+200g) in morda tisti dan še ni kakal (spet + 100g). Ali je bi tehtan na isti tehtnici kot prejšnjič? Ali je bil pri tehtanju razburjen in je skala poplesavala sem in tja? Kako pa kaj genetika – velikost in masa staršev? In kaj mamica najraje je (kruh, polento, mleko?). Hm, kar nekaj dejstev je torej še dodatnih…
Kolike?
Aha, pa smo tu. Predvidevam, da to pomeni, da naj bi dojenček dobival hrano prepogosto in da naj želodček in črevesje ne bi imela časa za izprazniti. To velja ponavadi le za otroke, hranjene po steklenički, za materino mleko pa ta dejstva ne držijo povsem. Ker je materino mleko zaradi laksativnih snovi v njem precej HITREJE prebavljivo kot formula (ki je narejena za neko povprečje otrok) in hitreje zapušča prebavila in nenazadnje tudi zato, ker dojenje ni samo AKT hranjenja. Na zadnji konferenci LLLI sem poslušala kar nekaj strokovnih predavanj v zvezi s to tematiko in še posebej je bilo poudarjeno, da so znanstvene raziskave dokazale, da to na kolike pri dojenih otrocih ne vpliva. Seveda pa je možno, da so nekateri otroci (tudi dojeni) preobčutljivi ali imajo kakšne druge prebavne težave (ali Jakob veliko poliva, kakšno je njegovo blato, kaj pa alergije v družini?) – a o tem lahko presoja le zdravnik.
Zdaj pa konec filozofiranja in še nekaj konkretnega o debelosti pri dojenčkih… Poudarjam, da dojeni otroci dobivajo v materinem mleku popolnoma drugačne vrste maščob in beljakovin, ki so otrokovemu telesu najbližje in najmanj škodljive:
1. Ker pri tem ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, ali se otrok samo redi (v širino) ali tudi raste v dolžino? Ker če lepo raste v dolžino, potem teža, večja od tistih, ki so definirane za povprečne otroke ni problematična.
2. Materino mleko je ustvarjeno in prilagojeno popolnoma za našega otroka. Če je otrok žejen in se doji pri mamici, pač enostavno popije le prednje mleko. Prednje mleko je mleko ki se nabere v naših prsih in ga je narava namenila za odžejanje otroka. Je bolj vodeno in ni beljakovinkso bogato. Zato ni nič narobe, če se dojeni otroci dojijo pogosto in na njihovo željo.
3. Materino mleko vsebuje popolnoma drugačne beljakovine in maščobe kot vsa umetna prilagojena mleka. Kljub temu, da ima dojenček vidne mišelinke na trebuščku in udih, je značilno, da dojeni otroci le te večinoma zelo hitro izgubijo takoj, ko postanejo bolj mobilni, ko se začnejo plaziti ali ko shodijo.
4. Znanstvene raziskave so dokazale, da imajo dojeni otroci kasneje mnogo manj težav z bolezensko debelostjo, prehranskimi motnjami, alegijami, povišanim holesterolom in manj diabetesa.
5. Seveda obstajajo tudi izjeme, to pa gre predvsem predpisovati hormonu “debelosti” in naši presnovi. Nekateri prisegajo tudi na genetiko, vendar bi sama tukaj bolj poudarila, da so zelo poemmben faktor družinske prehranjevalne navade. Debela mati, ki sama ne je zdravo, verjetno ne kuha posebej za svojega otroka, da bo jedel zdravo. Kaj več o tem vam lahko bolje razloži kakšen zdravnik specialist, ki se s tem poklicno ukvarja. Tudi odrasli ljudje smo v vseh velikostih in širinah, mar ne?
Tudi naš fant je bil samo dojen, a je bil še težji pri tej starosti kot tvoj . Naša pediatrinja je bila ZELO zadovoljna z njegovo težo, čeprav je poudarila da KER je dojen ni predebel. Pri enem letu je bil že pri “običajni” teži.
Res mi bo vedno uganka tale različna mislenost pri zdravnikih.
Lep pozdrav
Moja ima pri treh mesecih 7130 g. Pa so rekli, da lepo napreduje, pa polno je dojena. Njena isti dan rojena prijateljica pa dva kg manj, pa je ravno tako v redu. Spomnim se deklice, polno dojene, lepo zalite, z vsemi mišelinkami še pri 8 mesecih, ki so izginile, ko se je začela sama gibati. Danes je pri treh letih pravi suhec.
Najlepša hvala vsem za spodbudne besede.Imam pa še eno vprašanje in sicer če mati je recimo vsaj 1 sladoled na dan in še kakšne slaščice 2x-3x na teden, pa se mati ob tem sploh ne redi- ali se lahko dojenček redi od tega? Ali bi morala nehati jesti slaščice oz. ali potem dojenček ne bi bil tako ”pretežek”??
Draga Sonja,
znanstveniki so že večkrat preučevali vpliv materine prehrane na materino mleko, kakovost in količino materinega mleka ter posledice na rast otrok in njihovo zdravje.
Draga Sonja, brez skrbi si lahko privoščite sladoled in občasno slaščice. V materino mleko se izloča točno določeno razmerje sestavin, mineralov, beljakovin, vitaminov, maščob, itd… Razmerje se seveda tudi spreminja, predvsem odvisno od količine mleka, ki ga popije dojenček in zdravstvenega stanja (bolna mati proizvaja malce manj kalorično mleko, da se presnova dojenčka ne obremeni in je mleko bogatejše s protitelesi, ki dodatno zaščitijo otroka, da ne zboli). Z boljšo prehrano matere se mleko ne bo izboljšalo in obratno, odlično dojijo tudi matere, ki so podhranjene. In če mati uživa visoko kalorično hrano, to še ne pomeni, da bo njen dojenček zato debel.
Po tej logiki bi morali imeti vsi dojenčki mater, ki so zelo suhe in slabo jedo – slabši napredek in manjšo telesno težo. In obratno: otroci debelih mater, ki dobro jedo in jedo veliko kalorične hrane – bi bili debelejši?