Človekova biološka ura v celoti uravnava njegovo življenje. Melatonin je njena začudenje zbujajoča gonilna sila. Je ena najučinkovitejših snovi, ki pomaga zmanjševati spalne motnje in letalsko potovalno utrujenost, obenem pa je tudi eden najmočnejših antioksidantov, kar smo jih odkrili doslej. Melatonin znižuje raven škodljivega LDL-holesterola, je učinkovit v boju proti raku in krepi imunski sistem.
Melatonin nastaja v češeriki – epifizi – v možganih, na osnovi serotoninskih impulzov. Pojavi se samo ponoči, kot vampir, in podnevi izgine. Šele ko se zmrači, začne češerika proizvajati melatonin, v črni temi pa je ta proizvodnja najmočnejša.
Pot je takšna, da se svetlobni dražljaji prevajajo po očesnem živcu do možganskega debla in od tam do epifize – časomera naših možganov. Na ta način češerika neprestano dobiva podatke o dogajanju v zunanjem svetu in lahko ob prepoznavanju prehoda iz svetlobe v temo celicam pošlje znamenje, naj se preklopijo na nočni tok in močno zmanjšajo porabo energije.
Melatonin takrat zniža tudi telesno temperaturo. V lastnem okviru zato organizem potrebuje manj energije (energija = toplota) in vse telesne celice, ki so v fazi spanja oproščene dejavnosti, se v tem času lahko obnavljajo.
Ta nadzor tako imenovanega cirkadianega ritma, dnevno-nočnega telesnega ritma izločanja hormonov, od katerega so odvisni številni hormoni, kot so kortizol, testosteron in rastni hormon, je ena od temeljnih funkcij melatonina.
Testosteron in kortizol se najmočneje izločata v zgodnjih jutranjih urah, tako imenovane vrhunce izločanja pri rastnem hormonu pa zaznamo med spanjem, tik preden napoči spalna faza REM.
Cirkadiani ritem hormonov vpliva na vrsto fizioloških nalog. Srčni infarkti so, na primer, v jutranjih urah dvakrat pogostejši kot v preostalem delu dneva. Cirkadianemu ritmu prav tako lahko pripišemo dejstvo, da je število rojstev najvišje med prvo in drugo jutranjo uro. Ce pojeste obilen obrok, se telesna teža zjutraj mnogo manj poveča kakor zvečer. Tudi farmakokinetika – učinkovitost zdravil – niha. Razpolovni čas delovanja aspirina je, denimo, dosti daljši, če ga vzamemo zjutraj, kot tedaj, ko ga vzamemo zvečer.
Ti ritmi – naj povemo, da znova obstajajo razlike med posameznimi moškimi – utegnejo zaradi nepravilnega delovanja melatonina zaiti iz ravnovesja. Znižani melatonin ali moteno cirkadiano izločanje pa lahko popolnoma spravi iz ravnotežja vse druge hormone, ki so odvisni od melatonina.
