Maligni melanom ni le ena od oblik kožnega raka, temveč je tudi najnevarnejša od vseh. Nezdravljen se lahko širi po telesu in zaseva v druge organe ter s tem v večini primerov povzroči smrt. V nekaterih predelih sveta, denimo v Avstraliji, je zaradi klimatskih razmer in vse večje ozonske luknje dobil celo razsežnosti epidemije.Toda prav tamkajšnje izkušnje kažejo, da je s primernim osveščanjem splošne javnosti in s spodbujanjem preventivnega ravnanja v kombinaciji z rednim samopregledovanjem možno doseči izjemno dobre rezultate ne le zdravljenja, temveč predvsem zgodnjega odkrivanja, ko je še čas, da se bolezen, četudi maligna, v celoti pozdravi. Maligni melanom zdravijo operativno, sistemsko z interferonom alfa-2b, s kemoterapijo, z imunoterapijo in z obsevanjem.(5)
Maj – mesec osveščanja o melanomu
Mesec maj so zdravstveni delavci širom po svetu izbrali za mesec osveščanja o melanomu ter ga posvetili izobraževanju in preventivi.
Nevarnosti melanoma bi se morali zavedati vse leto. Pojavnost melanoma v svetu in Sloveniji strmo narašča, saj se je v zadnjem desetletju v Sloveniji povečala pri moških za 4-krat, pri ženskah pa za 3,2-krat (1). Žal posledično narašča tudi umrljivost zaradi te bolezni.
Če melanom odkrijemo in zdravimo v zgodnjem obdobju, je pogosto ozdravljiv (2,3,5).
Dejavniki tveganja
Razvoj melanoma je povezan z izpostavljenostjo sončnim žarkom, saj kar dve tretjini melanomov lahko specifično povežemo z vplivom ultravijoličnih žarkov iz sončnega spectra.4 Nekatere raziskave kažejo na pomen UV-A-žarkov, kar je pomembno zaradi uporabe solarijev. Za dejavnik tveganja štejeta tudi rasa in tip kože. Pri belcih je melanom pogostejši, v večji nevarnosti za nastanek malignega melanoma so ljudje s svetlejšimi tipi kože. Pomembno je število pigmentnih znamenj in prisotnost atipičnih (displastičnih) znamenj, saj tudi pomenijo večjo nevarnost za razvoj malignega melanoma. Dejavnik tveganja je tudi družinska dispozicija za nastanek malignega melanoma. Pri prirojenih znamenjih je treba biti pozoren zlasti, kadar so velika. (4,5)
Preventiva
Zelo pomembna je fizična zaščita pred neposrednim vplivom sončnih žarkov, ki zajema izogibanje močnejšim sončnim žarkom, uporabo oblačil, klobukov, senčil, ipd. Zaščitne kreme naj bi bile le dodatna zaščita in ne nadomestilo za fizično varovanje pred soncem. Zavedati se je potrebno tudi tveganja pri umetnem sončenju.
Glede na hitro naraščanje pogostnosti malignega melanoma in tudi zaradi dejstva, da je za ozdravitev potrebno ukrepanje v zgodnjem obdobju bolezni, postaja vse pomembnejše samopregledovanje. Na zgodnje odkrivanje malignega melanoma močno vpliva stopnja osveščenosti in zaskrbljenosti posameznika. Ljudi s številnimi pigmentnimi znamenji (> 50) bi moral vsaj enkrat na leto pregledati strokovnjak.
Kako prepoznamo melanom?
Glavno vodilo pri klinični diagnozi začetnega malignega melanoma so nepravilnosti pigmentne spremembe.Tako je maligni melanom nehomogeno pigmenitiran, neostro ali policiklično omejen, nesimetričen in nepravilne oblike. Premer ponavadi presega 5 mm.4 Krvavenje, ki je posledica poškodbe, navadno ni sumljivo, pozornost pa ni odveč, če začne znamenje krvaveti samo od sebe.5 Ob postavljanju diagnoze malignega melanoma (posebno, kadar gre za začetne spremembe) zdravnik poleg kliničnega pregleda upošteva še anamnestične podatke, ki zajemajo zgodovino pregledovane spremembe, morebitnih prejšnjih sprememb in družinsko anamnezo.4 V zgodnjih fazah je melanom zelo težko razločiti od pigmentnega znamenja. Znamenja se spreminjajo v puberteti, s starostjo, nekatera z leti izgubljajo pigment in zato postajajo svetlejša, lahko se dvignejo nad raven kože. Seveda se spreminja tudi melanom, običajno hitreje kot znamenja.
Samopregledovanje
Priporočljivo je, da si vsak posameznik enkrat na mesec pregleda vso kožo, od glave do pete. Na očem nevidnih mestih si pomagamo z zrcalom, lahko pa nas pregleda tudi partner ali kdo drug.
Eno od prvih navodil za zdravnike in bolnike je t.i. sistem ABCDE opazovanja pigmentnih sprememb (4, 5)
Kdaj obiskati zdravnika?
Tisti, ki imajo zelo veliko znamenj, naj bi se vsaj enkrat letno oglasili pri dermatologu, ki bo opredelil, za kakšna znamenja gre, in se na osnovi števila in vrste znamenj odločil, kako pogosto naj človek prihaja na preglede. Vedeti je treba, da je vsako znamenje, ki se začne spreminjati, sumljivo, in prav je, da ga pokažemo zdravniku in se z njim posvetujemo. Bolje je, da gremo k zdravniku trikrat po nepotrebnem kot enkrat premalo. Odlašanje ni priporočljivo. (5)
Vsa kožna znamenja je treba jemati zelo resno. Z njimi ne bi smeli imeti opravka v kozmetičnih salonih, marveč zgolj strokovnjaki, dermatologi. (5)
Maligni melanom pogosto zahteva multidisciplinarno obravnavo zdravnikov različnih specialnosti (dermatologa, patohistologa, kirurga in onkologa).
Dermatoskopija
(tudi dermoskopija, epiluminiscenčna mikroskopija)
Je moderna tehnika, s katero je mogoče opazovati in natančno opredeliti pigmentne spremembe kože. Je neinvazivna in nenevarna metoda diagnostike, opazovanja in ugotavljanja narave pigmentnih sprememb na koži bodisi z bolj preprostimi napravami ali pa pravimi, digitalnimi, računalniško vodenimi kamerami. Z njo lahko ugotavljajo zelo zgodnje spremembe in nepravilnosti v neki pigmentni spremembi kože in jim lahko tudi sledijo, znamenja slikajo, poljubno povečajo in shranijo. Pod povečavo se lahko vidijo zgodnje spremembe, ki lahko vodijo do razvoja česa nevarnega. Z dermatoskopijo lahko pri majhni velikosti pigmentne spremembe kože prej spoznajo, ali gre za melanocitne spremembe, kamor sodi tudi maligni melanom, ali za nemelanocitne spremembe, ki praviloma niso nevarne. Včasih s prostim očesom to razlikujejo šele takrat, ko je melanom že kar velik. Velikost melanoma pa je bistven prognostični dejavnik za preživetje bolnikov. Prej, ko spoznajo nekaj sumljivega, prej bodo sumljivo spremembo izrezali in večja je možnost, da za pacienta to ne bo nič usodnega. (5)
Izrez, patohistologija in onkološko zdravljenje
Sumljiva tkiva izrežejo in pošljejo v histološki laboratorij na histološki pregled. Pomembno je, da se znamenje odstrani po priporočilih; v celoti in z varnostnim robom. Če se po histološkem izvidu izkaže, da je globina tumorja tolikšna, da je potrebno nadaljnje zdravljenje, je bolnik napoten na Onkološki inštitut v Ljubljani, kjer konzilij zdravnikov odloči, katera oblika ali oblike zdravljenja so zanj najprimernejše. Onkološko zdravljenje je odvisno od histološkega izvida in stadija bolezni. Bolnike z melanomom tudi redno kontrolirajo. (5)
Literatura:
1.Primic Žakelj M et.al. Epidemiologija malignega melanoma. Radiol Oncol 2007; 41 (Suppl 1): S1-S12
2.Bartenjev I. Zgodnje prepoznavanje melanoma kože. Radiol Oncol 2007; 41 (Suppl 1): S18-S21
3.Ocvirk J. Dopolnilno sistemsko zdravljenje melanoma. Radiol Oncol 2007; 41 (Suppl 1): S43-S45
4.Rudolf Z., Bartenjev I., Hočevar M., Strojan P., Ocvirk J., Snoj M. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignim melanomom. Onkologija 2002, VI št. 2, S68-S72.
5.Kožni melanom. Viva, posebna izdaja, marec 2006
