ZPS test kremnih namazov z lešniki in kakavom

Večina z oceno »dobro«, trije z oceno »zelo dobro. Razlike med vzorci Nutelle iz Poljske, Italije in Nemčije pa malenkostne.

Na tokratni mednarodni test kremnih namazov z lešniki in kakavom smo uvrstili tudi devet namazov, ki so na voljo slovenskim potrošnikom. Prav vsi so se na testu dobro nekateri celo zelo dobro odrezali. A kljub temu so v laboratoriju odkrili nekaj nepravilnosti. Pri enem vzorcu se je na primer že začela oksidacija, dva pa sta vsebovala potencialno škodljive snovi, in sicer aflatoksine. Za 400 do 450 g kozarec izdelkov na testu mora potrošnik odšteti med 1,45 in 3,99 evra. Prav najcenejši in najdražji izdelek sta pristala na dnu tabele.

Test kremnih namazov z lešniki in kakavom je bil tudi priložnost, da ponovno preverimo razlike med tremi vzorci Nutelle – iz Poljske, Italije in Nemčije. Test v akreditiranem laboratoriju z akreditiranimi senzoričnimi preizkuševalci je pokazal, da razlike so, a le malenkostne. Pri sestavinah so bile razlike v količini posnetega mleka v prahu, manj mastnega kakava in vsebnosti sirotke v prahu. Senzorični strokovnjaki pa so ugotovili, presenetljivo podobnost vzorcev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je imel nekoliko bolj okus po kakavu.
Senzorični strokovnjaki pa so ugotovili presenetljivo podobnost vzorcev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je nekoliko odstopal pri okusu po kakavu. Kot poudarjajo na ZPS razlike med kremnimi namazi znamke Nutella sicer obstajajo, prav zagotovo pa ne moremo trditi, da je kateri od vzorcev bistveno kakovostnejši. Izbira je torej odvisna od posameznika, nekaterim je ljubši okus po kakavu, spet drugi imajo raje okus po lešnikih.

V ljubljanskih trgovinah so kupili 9 vzorcev kremnih namazov z lešniki in kakavom. Zaradi boljše primerljivosti med izdelki smo izbrali tiste namaze, ki so vsebovali 13 odstotni delež lešnikov. V senzoričnem laboratoriju so preizkuševalci preverjali mazavost, teksturo, prijetnost okusa ter ugotavljali, kako izrazit je okus po lešnikih in čokoladi. V laboratorijskem delu pa so preverili vsebnost sestavin, trans maščob in škodljivih snovi (kadmija in aflatoksinov), s kemično analizo pa so preverili še vsebnost kakava.

Na ZPS namreč opozarjajo, da kadar so lešniki nepravilno skladiščeni ali sušeni, lahko nastane plesen, ki tvori aflatoksine, rakotvorne in genotoksične snovi. Nastanek aflatoksinov v lešnikih, pa tudi v drugih oreških, je težko popolnoma preprečiti, zato je zanje meja vsebnosti zakonsko določena. Na testu so našli aflatoksine v dveh kremnih namazih z lešniki in kakavom, vendar je bila v obeh vsebnost aflatoksinov pod zakonsko določeno mejo. V okviru testa pa so preverili tudi vsebnost kadmija, ki je prisoten v zemlji, na kateri raste kakavovec. Pravilnik o zakonsko določeni mejni vsebnosti kadmija v kakavu bo sicer začel veljati z letom 2019, vendar pa so na ZPS v okviru testa preverili, ali morda kateri od vzorcev presega to mejno vsebnost kadmija – prav vsi testirani izdelki so bili pod to mejo. Prav tako noben izmed izdelkov ni vseboval zdravju škodljivih trans maščobnih kislin.

test-kakav

Kaj se pravzaprav skriva v kozarcu kremnega namaza z lešniki in kakavom?

Kremni namazi z lešniki in kakavom so energijsko zelo bogati, saj so sestavljeni predvsem iz sladkorja in maščobe. Vsebujejo pa še lešnike, kakav, posneto mleko v prahu, emulgatorje in arome.

ZPS nasvet

Upoštevajte velikost porcije. Če na rezino kruha nanesete dvojno porcijo, se seveda podvoji količina vnesenega sladkorja in maščobe.
Ne uživajte kremnih namazov z lešniki in kakavom vsak dan, dan za dnem. S tem se boste izognili morebitnemu vnosu aflatoksinov.
Kupujte kremne namaze, ki imajo daljši rok uporabnosti in ne kupujte jih na zalogo. Tako bo manjša verjetnost, da se je oksidacija namaza začela že na prodajnih policah.

Rezultati so objavljeni na www.zps.si in v reviji ZPStest, 11-12/2016

Izdelki na testu: