Pogledam nasmejane obraze in njihove lepe zobe. Iz prenekaterega se odbije kovinski sijaj. Vprašam se, je to le modna muha ali je kar naenkrat z našimi zobmi vse narobe?
Za mnenje vprašam Miho Bobiča, dr. dent. med., specialista ortodonta iz Ljubljane in ga prosim, da mi pomaga pogledati v ozadje in odgovori na vprašanje, kaj vsak posameznik išče v ortodontskem aparatu, morda kvaliteto življenja?
Živeti se da tudi brez zob. A vendarle je bolje z zobmi, recimo še bolje z ravnimi zobmi? Ko takole glasno razmišljava, zdravnik reče, da bi lahko paciente z ortodontskimi aparati razdelil podobno kot vojake. Na tiste, ki so bili vpoklicani in na prostovoljce. Preberite, kdo so kateri in na kaj morate biti pozorni pri izbiri aparata in ortodonta.
Zakaj včasih ni bilo toliko korekcij zob z aparati?
V tem vprašanju je mogoče prebrati očitajoči ton, ki namiguje na dilemo: »Ali smo res toliko bolj nečimrni kot so bile naše babice in naši dedki? Res hočemo imeti ravne zobje po vsej sili in samo zaradi lepegavideza?
Moja babica ni nosila aparata, pa je imela čisto lep simpatičen nasmeh! Čakaj, čakaj … Saj ona je imela protezo, odkar pomnim.
Morda je človek stopil v naslednje poglavje zobne evolucije. Tako, kot izgubljamo modrostne zobe in ti včasih izrastejo, včasih spet ne, morda tako zobje, pač po želji muhaste matere narave, vedno bolj krivo rastejo? To bi bila precej hitra evolucija, če smo jo opazili med trajanja svojega, življenja. Je to revolucija zob, ki nočejo več stati v vrsti? :-).
Koliko ljudi zares potrebuje zobni aparat?
»Vpoklicani« so tisti, ki jih k ortodontu napoti zobozdravnik, imajo težavo z ugrizom, ampak sami po svoji volji ne bi iskali pomoči specialista. »Prostovoljci« so tisti, ki samoiniciativno poiščejo ortodonta, večinoma zaradi estetske težave. Na Danskem, kjer je Miha Bobič opravil specializacijo, dobi ortodontsko oskrbo vsak četrti otrok. Podoben odstotek velja tudi v ostalih skandinavskih deželah. Ta odstotek je stabilen vrsto let in je skoraj kot epidemiološki indeks.
Pri strokovni oceni potrebe je treba pregledati določeno populacijo, postaviti kriterije v kakšnih primerih je smiselna ortodontska terapija in nato ljudi, ki tem kriterijem zadostijo in prestopijo mejo, ustrezno ortodontsko obravnavati.
Je zobni aparat postal bolj dostopen?
Ja. In še bolj bo. Pa ne po zaslugi in strokovni presoji ortodontov, temveč po zaslugi multinacionalk. V Braziliji, ko sem bil na obisku pri prijateljih pri ortodontih, sem videl, da je aparat možno kupiti kar v trgovini. Kupljene »zvezdice« z žičko lahko vsak sam doma nalepi na zobe. Obetajo se nam »trgovine« kjer bodo poskenirali zobe in dobili bomo aparat – prozorne folije. To je druga skrajnost in prihodnost v obliki fast food ortodontije. Vendar pozor! Za vsako ortodontsko terapijo mora stati načrt in nekdo, ki načrt kompetentno kontrolira in prilagaja. To je naloga specialista ortodonta.
Kako dolgo poteka ortodontska terapija?
Ponavadi pravimo, da predolgo. V povprečju terapija traja 2 leti, sledita še 2 leti retencije. Retencija pomeni, da se spremlja stabilnost doseženega rezultata in po potrebi tudi ukrepa. Navadno se nosi nočni aparat, ki preprečuje, da bi se zobje vrnili na prejšnja »kriva« pota.
Med terapijo pacient obišče ortodonta na vsakih 6 do 8 tednov. To niso samo kontrole, temveč točke, kjer se usmerja in prilagaja sile, ki premikajo zobe. Pot ni ravna, skoraj vedno je potrebno skozi križišča in se odločati o pravi smeri. Včasih se najde tudi bližnjica.
Kakšne ortodontske aparate poznamo, kako se razlikujejo?
V grobem ločimo snemljive in fiksne aparate, nevidne in vidne, take z žičkami in brez njih. Aparati se razlikujejo po funkciji. Snemljivi navadno niso namenjeni premikanju zob, temveč uravnavanju funkcije jezika, požiranja itd … Tisti z »zvezdicami«, fiksni aparati, večinoma premikajo zobe. Zvezdice so lahko na zunanji strani zob, vidne ali pa na notranji strani zob, nevidne. Uporabljajo se še snemne prozorne folije, torej snemni aparat, katerega delovanje je omejeno na premike zob.
Kateri je najboljši aparat za ravnanje zob?
V naši ambulanti uporabljamo vse različice. Najboljšega aparata ni. Včasih so bili ortodonti primorani vse urediti s snemnimi aparati, ker drugačnih ni bilo. Danes je znanja in možnosti več. Tudi v ortodontiji velja, da najmodernejši ali najdražji zobni aparat ni primeren za vsako težavo. S pametnim načrtom in premislekom je manj lahko tudi več.
Dober ortodont najprej ugotovi, kakšne so želje pacienta in kakšne so njegove težave. Nato si skupaj postavita cilje in se šele nato dogovorita, katera vrsta zobnega aparata bo te cilje najučinkoviteje dosegel. Moj najljubši je torej tisti, ki najučinkoviteje pripelje do ciljev, ki sva si jih s pacientom zastavila.
Kaj, če izberete napačni zobni aparat?
Preden namestimo zobni aparat potrebujemo načrt. Na to bodite vedno pozorni, saj se dogaja, da srečamo ljudi na ortodontski poti brez začrtane smeri. Največkrat je to takrat, ko ljudje iščejo bližnjico in se ne zavedajo, da ni dovolj le “nalepiti zvezdice”. Če terapija ni efektivna, na koncu traja dlje. Z dolgo terapijo so povezana dodatna tveganja: krajšanje korenin zob, beli madeži na sklenini, umikanje dlesni… V ortodontiji se zgodbe večinoma končajo srečno. Ni toliko slabih zgodb, je pa veliko dolgih.
Miha Bobič, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije
Za strokovne zobozdravstvene zadeve ga je navdušil oče, sledilo pa je tudi veliko spoznanje na humanitarni odpravi na Madagaskarju, ko je spoznal, kako osnovna je lahko skrb za zdravje ustne votline. Pot ga je vodila na specializacijo na Dansko, kjer je na univerzi v Aarhusu preživel 3 leta, opravljal raziskovalno delo, naredil magisterij in postal specialist ortodont ali specialiste čeljustne in zobne ortopedije (po slovensko). To delo ga resnično navdušuje. Več >
Če imate vprašanje ali potrebujete pojasnilo, obiščite forum Ustno zdravje in higiena, na katerem zobozdravnik odgovarja na vaša vprašanja.
Foto: Profimedia
