Večina bolnikov, ki dobijo diagnozo rak, je starih več kot 60 let. To velja tudi za raka debelega črevesja in danke (RDČD), ki spada med pet najpogostejših vrst rakov v Sloveniji. Onkologi pa so v zadnjih letih zaznali porast te vrste raka pri ljudeh, ki še niso dopolnili 50 let. Še zlasti visok je porast v skupini 20 do 29 let.
Trend so najprej opazili ameriški raziskovalci. V ZDA se je število mlajših obolelih v zadnjih 25 letih podvojilo. Mednarodna agencija za raziskave raka je ta trend vzela pod drobnogled. Preverili so 21 registrov o raku iz sedmih zahodnih držav za zadnjih 10 let in prav tako zaznali porast te vrste raka v skupini pod 50 let in tudi pri mlajših od 30 let. Podobno študijo so izvedli tudi v Rotterdamu. Analizirali so evropske podatke za zadnjih 25 let in prav tako zabeležili porast raka pri mlajših odraslih. Med letoma 2004 in 2016 so zaznali skoraj 8-odstotno rast na leto.
Kaj so vzroki?
V strokovnih publikacijah Lancet Gastroenterology & Hepatology in Gut so bile objavljene študije, ki so se ukvarjale z vzroki za tak razvoj dogodkov. Strokovnjaki za trend krivijo kombinacijo nezdrave prehrane, debelosti in pomanjkanja gibanja v otroštvu.
Različne študije so pokazale, da uživanje večjih količin rdečega mesa, hitre in pripravljene hrane ter predelanih živila škodi zdravju črevesja – še posebej, če z jedilnika izrivajo sveža živila, polna vitaminov, antioksidantov in vlaknin.
Ana Mihor, specialistka javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana je opozorila tudi na nevarnost alkohola in kajenja. “Pogosto se predvsem pozablja, da kajenje ne povzroča izključno raka pljuč, ampak je povezano z razvojem različnih vrst rakov, vključno z RDČD, in je glavni preprečljivi dejavnik za nastanek raka,” je razložila za naš medij in dodala: “Poudariti je treba, da bi RDČD lahko z opustitvijo nezdravih življenjskih navad uspešno preprečevali v vseh starostnih skupinah, še zlasti preko oblikovanja navad zdrave prehrane in zadostne telesne dejavnosti ter preprečevanja izpostavljenosti kajenju in alkoholu pri otrocih in mladostnikih.“
Kakšno je stanje pri nas?
Imamo dobro in slabo novico … “V Sloveniji je bil leta 2009 uveden državni presejalni program za raka debelega črevesa in danke (RDČD) Svit. Od takrat opažamo pomembno upadanje grobe stopnje incidence RDČD na državnem nivoju, zmanjšala sta se tudi delež primerov, odkritih v razširjenem in razsejanem stadiju, kot tudi umrljivost, saj se preživetje bolnikov izboljšuje. Analiza po starostnih skupinah kaže, da groba stopnja incidence (število novih primerov raka v posameznem koledarskem letu, preračunano na 100.000 prebivalcev) pri osebah, starejših od 50 let, od uvedbe Svit pri moških upada v povprečju za okoli 4 % letno, pri ženskah za okoli 2 % letno in pri obeh spolih skupaj za okoli 3 %. Pred tem je incidenca od leta 1961 konstantno naraščala za okoli 3,5 % letno pri moških, okoli 3 % pri ženskah in nekaj več kot 3 % pri obeh spolih skupaj,” pravi naša strokovnjakinja.
Pri osebah, mlajših od 50 let, je groba stopnja sicer pomembno nižja kot v starosti 50 let in več (8,3 na 100.000 prebivalcev v letu 2019 v primerjavi s 144,9), groba stopnja incidence v obdobju od 1961-2019 pa konstantno narašča za nekaj več kot 2 % pri moških, malo manj kot 2 % pri ženskah in 2 % pri obeh spolih skupaj. “Če še podrobneje pogledamo posamezne 5-letne starostne skupine pri mlajših od 50 let, vidimo, da je porast starostno specifične stopnje incidence RDČD opazen predvsem v starostnih skupinah 35 let in več, med tem ko je incidenčna stopnja pri mlajših na videz stabilna,” pravi Mihor.
“V nasprotju s študijo Vuik in sod. (Increasing incidence of colorectal cancer in young adults in Europe over the last 25 years) , ki je na podlagi združenih podatkov iz 20 evropskih držav, vključno s Slovenijo, ugotovila drugačne trende naraščanja za različne starostne skupine mlajših od 50 let (bolj strmo naraščanje pri mlajših), v Sloveniji narašča incidenca RDČD predvsem pri starejših od 35 let. Razlog za odstopanje je lahko majhno število zbolelih za RDČD pri nas v mlajših starostnih skupinah, ki onemogoča zanesljivejšo zaznavo trenda, kot tudi dejstvo, da se med državami vzorci življenjskega sloga razlikujejo oziroma se spreminjajo v drugačnih časovnih okvirjih. Raziskovalci v študiji zato govorijo o t.i. učinku starostnih kohort, saj so različne generacije izpostavljene drugačnim trendom prevladujočega življenjskega sloga v družbi (v mlajših generacijskih kohortah se povečuje delež tistih s prekomerno telesno težo ali debelostjo, vendar najbrž z drugačnim časovnim trendom v različnih državah). Ni izključeno, da se lahko tudi v Sloveniji sčasoma pokaže trend bolj strmega porasta pri najmlajših odraslih,” še razlaga naša sogovornica.
Več kot 60 % vseh rakov je odkritih po dopolnjeni starosti 65 let. Zaradi tega opažamo porast incidence raka predvsem v višjih starostih. Odstopanje trenda pri RDČD med starejšimi in mlajšimi je na račun presejanja. Če presejanja ne bi imeli, bi RDČD zelo verjetno še naprej naraščal tudi pri starejših. Porast incidence v mlajših starostnih skupinah je zaskrbljujoč pri rakih, pri katerih so pomembni vzroki dejavniki življenjskega sloga, kot velja npr. za raka pljuč pri ženskah, ki so zgodovinsko gledano v večji meri začele kaditi kasneje kot moški. Tako pri starejših kot mlajših pomembno narašča tudi breme malignega melanoma kože zaradi povečane izpostavljenosti rakotvornim UV žarkom sonca že v rani mladosti. V to skupino spada tudi RDČD.
Ana Mihor, dr. med., spec. javnega zdravja
Bi bilo treba s preventivnimi pregledi začeti že prej?
“S presejanjem smo trend naraščanja pri starejših od 50 let obrnili zato, ker s presejanjem najdemo tudi predrakave spremembe (polipe) in z njihovo odstranitvijo preprečimo, da bi se iz teh sprememb razvil rak,” pravi Mihor. Bi bilo smiselno v program Svit vključiti tudi mlajše? “Izvajanje presejalnega programa Svit sledi evropskim smernicam za izvajanje presejanja na RDČD. Priporočilo evropskih smernic je, da v presejanje vključimo osebe stare med 50 in 74 let, saj je v tem starostnem obdobju breme bolezni v populaciji višje in ima ciljna populacija od sodelovanja v presejanju več koristi kot škode. Pri presejanju moramo namreč upoštevati stroga načela, da s postopki presejani populaciji in celotni družbi prinesemo več koristi kot škode, tako v smislu posameznika kot zdravstvenega sistema. Širitev starosti ciljne populacije je odvisna tudi od zadostnega števila usposobljenih izvajalcev diagnostičnih postopkov (kolonoskopij) in razpoložljive infrastrukture in potrebna je pazljivost, da s preobremenitvijo kadrov in opreme ne zmanjšamo dostopnosti do preiskav simptomatskim bolnikom. Poleg tega je znano, da je pri rakih, ki se pojavljajo pred 50. letom starosti, pogosto pomemben vzrok genetska predispozicija oziroma dedna nagnjenost, odkrijejo pa jih običajno pri simptomatskih bolnikih ali pri spremljanju družin v genetski ambulanti na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OIL). Ti raki so običajno odkriti s kolonoskopijo, ki je za dedno obremenjene ali simptomatske mlajše bolnike bolj zanesljiva metoda za odkrivanje RDČD kot presejalni test na kri v blatu. Kolonoskopisti programa Svit v genetsko ambulanto na OIL napotijo vse osebe, pri katerih se med preiskavo odkrije 10 ali več polipov in pri katerih obstaja tveganje za dedno komponento RDČD. Na ta način se v posebno sledenje vključi tudi mlajše družinske člane tega bolnika, ki imajo večje tveganje za RDČD zaradi dedne obremenjenosti,” pravi dr. Mihor.
