Adolescenca je še posebno občutljivo in pomembno obdobje za uživanje hranilne hrane, saj mladi takrat pridobijo med 20 in 40 odstotki njihove višine in teže. A sodobna prehranska okolja niso ugodna, da bi lahko ti sprejemal zdrave odločitve. Živila z nizko vsebnostjo hranil, a energetsko močna, so preveč zlahka dostopna, poceni in tudi zaradi oglaševanja družbeno privlačna za mlade, ugotavljajo pri reviji The Lancelet. Mladi so pogosto tudi spregledani v prehranskih strategijah, zato so se odločili, da s serijo člankov skrite težave hranilne podhranjenosti mladostnikov, postavljajo v ospredje.
Od leta 1990 do 2016 se je število adolescentov s prekomerno telesno težo ali debelostjo na globalni ravni več kot podvojila. Predebel ali s prekomerno telesno težo je eden od petih mladostnikov. Prav tako se je absolutno število mladostnikov z anemijo povečala za 20 odstotkov. Anemijo ima en od štirih mladostnikov.
To so pokazali rezultati raziskave dr. Petra Azzopardija in sodelavcev, objavljena marca 2019 v reviji Lancelet.
Kakšna naj bo pravilna prehrana mladostnikov?*
Več zelenjave kot sadja
Na dan zaužijemo 5 različnih vrst zelenjave in /ali sadja, od tega vsaj 3 vrste zelenjave in dve vrsti sadja. Sadje in zelenjavo izbirajmo tudi po barvi, ki naj bo raznolika npr. zelen brokoli, belo cvetačo, oranžno korenje, saj s tem zaužijemo raznovrstne hranilne snovi, ki jih potrebuje naše telo.
Oreški namesto čipsa
Vnaprej pripravljeni prigrizki lahko vsebujejo zelo veliko maščob, sladkorjev in/ali soli, s tem pa tudi prazne kalorije. Namesto teh raje posezite po zdravih prigrizkih, kot so (neslani) oreški, sveža zelenjava in sadje (npr. rezine paprike ali mladega korenčka).
Skriti sladkor v pijačah in kosmičih za zajtrk
Zelo veliko ‘skritega’ sladkorja vsebujejo brezalkoholne pijače (kole, ledeni čaji, gazirane pijače, vode z okusom, ipd.), žita za zajtrk, in različne sladkarije. Dodan sladkor se v živilih ‘skriva’ tudi pod imeni fruktoza, glukozni sirup, fruktozno-glukozni sirup, med, agavin ali javorjev sirup …
Sol je stvar okusa, ne potrebe
Tako kot odrasli tudi slovenski otroci in mladostniki zaužijejo bistveno preveč soli. Raziskave so pokazale, da je želja po bolj slani hrani bolj stvar okusa kot potrebe, ter da je željo po slani hrani mogoče zmanjšati s postopnim zniževanjem slanosti živil. Zelo veliko soli je skrite v predelanih živilih. K visokim vnosom soli največ doprinesejo slani prigrizki (čips, palčke, ipd.) ter razne salame, paštete, siri, hrenovke, klobase, pa tudi pice in razne jedi iz konzerv ter vnaprej pripravljene omake in juhe iz vrečke.
Ribe dvakrat tedensko
Zelo pomembne v prehrani so omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v manjših morskih ribah (sardine, slanik, skuša) in lososu, zato jih je priporočljivo uživati dvakrat na teden.
Pri pripravi hrane izbiramo predvsem rastlinska olja, še posebej takšna, ki vsebujejo več nenasičenih maščobnih kislin (tekoča). Odlična izbira so oljčno in sojino olje ter olje oljčne ogrščice (včasih poimenovano tudi repično olje).
Vir: Prehrana.si, nacionalni portal o hrani. Program izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Foto: Profimedia
