Ameriški raziskovalci pravijo, da jim je uspel znanstveni preboj, saj so našli razlog, zakaj pozimi pogosteje zbolimo za boleznimi dihal. Izkazalo se je, da hladen zrak vpliva na imunski odziv nosu.
Znanstveniki so ugotovili, da se, ko se temperatura v nosu zniža za 5 stopinj Celzija, v nosnicah uniči skoraj polovica od več milijard celic, ki se borijo proti virusom in bakterijam. “Hladen zrak povečuje virusno okužbo, ker ste že pri tako majhnem padcu v temperaturi v bistvu izgubili polovico svoje imunosti,” je povedal rinolog dr. Benjamin Bleier.
“To je prvič, da smo dobili biološko, molekularno razlago o dejavniku našega prirojenega imunskega odziva, ki ga očitno omejujejo nižje temperature,” je navdušena rinologinja dr. Zara Patel, profesorica otorinolaringologije in kirurgije glave in vratu na univerzi Stanford, ki sicer ni bila del raziskovalne ekipe, ki je izvedla novo študijo, objavljeno v medicinski publikaciji The Journal of Allergy and Clinical Immunology.
Imunski sistem virusu nastavi vabo
Ekipa okoli Bleierja je ugotovila, da prednji del nosu respiratorni virus ali bakterije zazna takoj, ko vstopijo v nos, in to še lep čas, preden se vsiljivca zave zadnji del organa. Na tej točki celice v nosu takoj začnejo ustvarjati milijarde svojih kopij, imenovanih zunajcelični vezikli, ki pa se ne morejo deliti tako kot celice. “So pa manjše različice celic in so oblikovane z namenom, da ubijejo viruse. Zunajcelični vezikli delujejo kot vabe. Ko vdihnete virus se ta prilepi nanje in ne na celice,” razlaga Bleier. Svoje mini različice celice nato izločijo v nosno sluz. “To je edini del imunskega sistema, ki zapusti telo, da bi se boril za bakterijami in virusi, še preden bi ti vstopili v telo.” Ko so vezikli razpršeni v nosno sluz, začno obdajati mikrobe.
“Kot bi brcnil v osje gnezdo. Vidiš nekaj os, ko brcneš v gnezdo, pa vsi poletijo ven in napadejo, preden žival pride do gnezda,” je razložil strokovnjak.
Med napadom nos poveča produkcijo zunajceličnih veziklov za 160 odstotkov. Zunajcelični vezikli imajo na svoji površini več receptorjev kot izvirne celice, kar pomeni, da se lahko bolje borijo z virusi. “Te receptorje si lahko predstavljate kot roke, ki poskušajo zgrabiti dele virusa, ko ga vdihnete. Ugotovili smo, da ima vsak vezikel do 20-krat več receptorjev, kar pomeni, da so zelo lepljivi.”
Tudi celice vsebujejo ubijalca virusov, ki se mu reče mikro RNA, ki napada invazivne mikrobe. Študija je pokazala, da je le-teh v vezikli kar 13-krat več kot v običajnih celicah.
Supermoči, ki pa so žal zelo občutljive na padec temperature. “Ugotovili smo, da se lahko temperatura v nosu, ko smo izpostavljeni mrazu, zmanjša tudi za pet stopinj. To je dovolj, da se nevtralizirajo vse tri imunske prednosti, ki jih ima nos,” pravi Bleier. Število receptorjev na veziklih se zmanjša celo za 70 odstotkov, kar pomeni, da so mnogo manj lepljivi. Sposobnost imunskega sistema se po ocenah raziskovalcev zmanjša za kar polovico.
Kaj lahko naredimo?
Maske so zelo dobra rešitev, saj zmanjšujejo verjetnost, da virus vdihnemo, poleg tega grejejo nosno votlino. “Toplejše, kot bo intranazalno okolje, bolje bo deloval ta prirojeni imunski obrambni mehanizem. Morda še en razlog za nošenje mask!” meni Bleier, ki pričakuje, da bo to odkritje spodbudilo razvoj lokalnih nosnih zdravil, ki bodo “v bistvu preslepila nos, da bo mislil, da je pravkar videl virus”. “Takšna izpostavljenost bo poskrbela za dodatne sršene, ki bodo letali naokoli po vaši sluznici in vas varovali,” je dodal.
