Pojasnil je, da so ob vhodu na urgenco odprli poseben prostor z dvajsetimi ležišči, kjer opravijo triažo in se odločajo o vsakem bolniku posebej, koga bodo oskrbeli in kdo ima prednost. “Odločamo se glede na starost in glede na zdravstveno stanje. Kot v vseh vojnih razmerah. Tega ne trdim jaz, ampak priročniki, na katerih smo študirali,” pojasnjuje.
V Italiji je sicer v torek številka pozitivnih testov presegla 10.000, točneje so jih zabeležili 10.149. Trenutno je v Italiji 8.514 potrjenih primerov okuženih s koronavirusom, kar je kar 529 več kot v ponedeljek. Mrtvih pa je že 631, kar je 168 več kot včeraj. Ozdravljenih je 1.004, kar je 280 več kot včeraj.
Dodaja, da so na posteljah le pacienti, ki imajo Covid-19 in imajo hude težave z dihanjem. Ostali pacienti ostajajo doma. Osebam, ki jih zadržijo, omogočijo najprej neinvazivno prezračevanje. Zgodaj zjutraj jih podrobno preuči zdravstveno osebje, saj je poleg starosti in zdravstvenega stanja pacienta po besedah Christiana Salarolija zelo pomembna tudi ocena o sposobnosti okrevanja bolnika po intenzivni negi.
Obenem opozarja, da je pljučnica zaradi okužbe s koronavirusom zelo agresivna in močno zmanjša količino kisika v krvi. Najbolj prizadeti bolniki tako nimajo več zadostnih količin kisika v telesu.
Zdravniki prepuščeni težkim odločitvam
Kmalu po pregledu pacientov sledi odločitev, kako bodo posamezne paciente obravnavali. Saj je omenjena soba z neinvazivnim prezračevanjem le prehodna faza. Žal pa v bolnišnicah zmanjkuje postelj za intenzivno nego in tudi nekateri najhuje bolni niso niti intubirani. Salaroli torej pojasnjuje, da se morajo zdravniki med hudo bolnimi odločati, katerim bodo nudili popolno terapijo in kateri skoraj nimajo možnosti za preživetje in jim zato ne morejo nuditi popolne intenzivne terapije.
Novinar ga je med intervjujem vprašal, ali obstaja napisano pravilo za takšne odločitve. Pravi, da ne.
Razlaga, da posebej ocenjujejo tiste z resnimi kardio-respiratornimi težavami in tistimi s težavami s koronarno arterijo, saj slabo prenašajo pomanjkanje kisika v krvi in imajo majhne možnosti, da bi preživeli kritično fazo. Če ima oseba med 80 in 95 hudo dihalno odpoved, tudi najverjetneje ne bodo nadaljevali. Prav tako, če ima oseba okvaro več kot treh vitalnih organov. To po besedah zdravnika prav tako pomeni, da bo zagotovo umrla. Med intervjujem se zdravnik ves čas zaveda, da govori grozljive stvari, a morajo tako delovati, saj je bolnišnica tik pred kolapsom.
Ko ga novinar vpraša, ali take hudo bolne ljudi z minimalno možnostjo preživetja pustijo, da umrejo, je njegov odgovor pritrdilen: “Tudi to je grozljiva izjava. A je žal resnična. Žal nismo v poziciji, da bi skušali nadaljevati s tistimi, ki jih imenujemo čudež. To je zdaj realnost.”
