“Melatonin je na trgu dostopen kot prehransko dopolnilo (v odmerku 0,3 miligrama) in kot zdravilo (v odmerkih tri in pet miligramov). Običajne koncentracije melatonina, ki se izločajo ponoči, so primerljive prehranskim dopolnilom v odmerku 0,3 miligrama. Odmerka tri in pet miligramov sta popolnoma nefiziološka. V človeškem telesu lahko tako povečani odmerki ostanejo do 24 ur, s čimer si lahko porušimo normalni cirkadiani ritem,” razlaga prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije, klinična nevrofiziologinja in evropska strokovnjakinja za motnje spanja.
Ni za zdravljenje nespečnosti
Kot pojasnjuje nevrologinja, melatonin ni namenjen zdravljenju nespečnosti, temveč se uporablja v primeru jet laga (tegobe, ki jih povzroča časovna razlika, op. a.) in v nekaterih primerih za zdravljenje motenj cirkadianega ritma. V obeh primerih sogovornica svetuje posvet z zdravnikom, saj so splošna priporočila lahko napačna, strokovnjaki vedno svetujejo individualno.
O tem, kako se zdravi nespečnost in kdaj je zaradi tega treba k zdravniku, smo že pisali.
Motnje cirkadianega ritma
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj pravi, da je modra svetloba boljši kronobiotik kot melatonin. Zdravljenje motenj cirkadianega ritma je odvisno od tega, ali motnje nastopijo zaradi »zunanjih« dejavnikov ali zaradi bolezni, zato je, kot že omenjeno, pri tovrstnih težavh potrebna obravnava pri specialistu za motnje spanja.
Motnje cirkadianega ritma se lahko pojavijo:
- Kot posledica zaradi spremembe potovanja preko časovnih pasov.
- Pri izmenskem delu.
- Zaradi bolezni: osebe imajo lahko spremenjeno notranjo uro ali porušen cirkadiani ritem. Pri spremenjeni notranji uri so nekateri zaspani zelo hitro, drugi pa zelo pozno. Osebe s porušenim cirkadianim ritmom pa ne morejo uskladiti ritma budnosti in spanja z izmenjavo dneva in noči. Sem spadajo tudi osebe, ki so slepe, ker oko zaznava tudi spekter modre svetlobe.
