Nizke temperature so lahko nevarnejše, kot si mislite

Nizke zimske temperature lahko resno ogrozijo naše zdravje. Raziskave namreč kažejo, da bistveno povečujejo tveganje za možgansko kap in srčni infarkt.

Hladni zimski meseci so čas viroz, prehladov in drugih okužb dihal, vendar to niso edina obolenja, ki nas ogrožajo v tem času. Strokovnjaki opozarjajo, da nizke temperature močno povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni. Kaj se dogaja z našim telesom, ko smo izpostavljeni mrazu in kako lahko zmanjšamo tveganje za te smrtno nevarne bolezni?

Spregledane nevarnosti zime

Raziskovalci z Univerze v Bristolu in Univerzitetnega kolidža v Londonu so ugotovili, da je tveganje za srčne napade in možganske kapi več kot dvakrat večje v hladnih obdobjih, ki trajajo vsaj štiri dni.

Poleg dolgotrajnega mraza pa naj bi bile nevarne tudi spremembe v temperaturi. Raziskava, objavljena v reviji European Journal of Epidemiology, je pokazala, da padec temperature za le 2,9 stopinj Celzija za 11 odstotkov poveča tveganje za možgansko kap v naslednjih dveh dneh.

Poleg nevarnosti, ki jih prinaša mraz, pa zima prinaša tveganja tudi zaradi povečanega števila različnih okužb. Raziskava, objavljena v reviji Internal Medicine Journal, je pokazala, da lahko gripa in pljučnica bistveno povečata tveganje za srčni infarkt v nekaj dneh po okužbi.

Kako mraz vpliva na naše telo?

Ko nas zebe, se krvne žile zožijo, tako da telo izgubi manj toplote. Ta proces imenujemo vazokonstrikcija in povzroča:

Dvig krvnega tlaka
Pospešitev srčnega utripa
Dodatno obremenitev za srce, saj mora črpati močneje

Poleg tega lahko mraz povzroči, da naša kri postane gostejša in bolj lepljiva, zaradi česar počasneje teče po žilah. To povečuje tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki povzročajo srčni infarkt in možgansko kap.

Ostanite varni v zimskih mesecih

V zimskih mesecih so najbolj ogroženi starejši, posamezniki z že obstoječimi boleznimi srca in ožilja in posamezniki, ki so v kratkem preboleli okužbo, na primer gripo ali pljučnico.

Naslednji nasveti vam bodo pomagali, da zaščitite svoje telo pred nevarnostmi zime:

Zaščitite se pred okužbami. Cepljenje proti gripi se priporoča vsem.
Ostanite na toplem. Če greste na mraz, oblecite več plasti.
Ostanite redno telesno aktivni tudi pozimi.
Poskrbite, da boste popili dovolj tekočine.
Prehranjujte se zdravo.
Omejite uživanje alkohola in se izogibajte kajenju, da zmanjšate tveganje za bolezni srca.
Če že imate težave s srcem in ožiljem, poskrbite za svoje zdravje z rednimi pregledi pri zdravniku in doslednim jemanjem zdravil.

Kako prepoznati srčni infarkt in možgansko kap?

Prepoznavanje znakov srčnega infarkta in možganske kapi je ključno za hitro ukrepanje in preprečevanje posledic. Anže Vindišar, dr. med, specializant interne medicine iz Splošne bolnišnice Celje, na spletni strani Moja Občina pojasnjuje, kako prepoznati te nevarne bolezni.

Znaki srčnega infarkta:

Huda, topa ali stiskajoča bolečina za prsnico, ki se lahko širi v druge dele telesa in ni odvisna od dihanja, gibanja ali položaja telesa.
Težko dihanje
Potenje
Slabost in bruhanje

Ob sumu na srčni infarkt takoj pokličite 112 in z osebo ostanite do prihoda reševalcev, saj lahko pride do srčnega zastoja, ki zahteva takojšnje oživljanje.

Znaki možganske kapi:

Znake možganske kapi najlažje prepoznamo s pomočjo kratice GROM, ki jo sestavljajo prve črke besed govor, roke, obraz in minute.

Govor: Pri posameznikih z možgansko kapjo je govor nerazumljiv in nerazločen. Posameznik lahko govori nesmisle ali ne razume govora drugih
Roke: Lahko pride do ohromelosti telesa. Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki. Če ena roka omahne, gre lahko za kap.
Obraz: Bolnika prosimo, naj se nasmehne. Pri osebi z možgansko kapjo, bo obraz asimetričen – en kotiček ust bo ostal povešen.
Minute: Možganska kap je nujno stanje, pri katerem je hitro ukrepanje odločilnega pomena. Takoj pokličite 112.

Viri: