Koncept All on 4 je že več kot dve desetletji znana in priznana metoda za hitro in učinkovito nadomestitev vseh izgubljenih zob v eni čeljusti. Ker je pri tej metodi vstavljene vsadke mogoče takoj obremeniti, sta funkcionalnost in estetika bolnikov hitro povrnjena, nelagodje zaradi izgube zob pa manjše. Za namestitev in varno obremenitev vsadkov je potreben določen volumen čeljusti oziroma zadostna širina in višina alveolarnega nastavka glede na druge anatomske strukture, ki so v neposredni bližini. V nekaterih primerih je kosti v zgornji čeljusti premalo, da bi vsadke sploh lahko namestili. Obstajajo različne metode za obnovo kosti pred namestitvijo vsadkov, vendar se zaradi njih čas zdravljenja zelo podaljša, takšne metode pa prav tako ne omogočajo takojšnje obremenitve vsadkov, kar pa ne drži v primeru zasnove All on 4.
Da bi tudi pri najbolj napredovanih atrofijah zgornje čeljusti lahko vsadili vsadke in jih takoj obremenili, se je pred približno 20 leti pojavila zamisel o t. i. zigomatičnih vsadkih oziroma vsadkih, ki se vsidrajo v ličnico in imajo izhodišče v alveolarnem nastavku zgornje čeljusti.
Lična (zigomatična) kost je kost na obrazu, ki tvori spodnji in lateralni rob orbite ter zgornjo in lateralno steno maksilarnega sinusa. Telo lične kosti je praviloma dovolj veliko, da se vanj zasidra 10 do 14 mm zigomatičnega vsadka s premerom 4 mm, prav tako pa je dovolj trdna za dobro primarno stabilnost vsadka in njegovo takojšnjo obremenitev. Kadar v zadnjih segmentih čeljusti ni dovolj kosti in vsadkov ni mogoče vgraditi, jih pa je mogoče vgraditi v sprednji segment, se zasnova All on 4 izvede na dveh zigomatičnih (po en na vsaki strani) in dveh klasičnih zobnih vsadkih. Pri najtežjih primerih atrofije, kjer v zgornji čeljusti sploh ni kosti, se namestita po dva zigomatična vsadka na vsaki strani, kar pomeni, da celotno konstrukcijo All on 4 podpirajo samo zigomatični vsadki (zasnova, znana pod nazivom quad zygoma).
Kirurški postopek vgradnje vsadkov se izvaja samo s splošno anestezijo. Je nekoliko bolj zapleten od namestitve zobnih vsadkov ter zahteva več kirurškega znanja in veščin ter dobro poznavanje anatomije srednje in zgornje tretjine obraza. Kljub temu je uspešnost teh vsadkov zelo dobra oziroma enako dobra kot pri klasičnih zobnih vsadkih. Bolniki praviloma hitro okrevajo, brez večjih po operacijskih težav.