Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani so opravili študijo ekonomičnosti ogrevalnih sistemov, ki je pokazala, da uporaba zemeljskega plina v desetih letih obratovanja ogrevalnega sistema v primerjavi z drugimi energenti zagotavlja največje prihranke. Naredili so izračune za 180 kvadratnih metrov veliko hišo energijskega razreda E, ki se po menjavi oljnega kotla ogreva z novim na zemeljski plin: po odbitih stroških začetne naložbe bi v desetih letih ogrevanja z zemeljskim plinom prihranili več kot 10.000 evrov.
Za uporabnike je poleg nizke cene zemeljskega plina in visokih prihrankov pomembno, da je prehod na uporabo tega energenta v gospodinjstvu hiter in preprost. Distribucijsko plinovodno omrežje je dobro razvito, energetsko učinkovito in zanesljivo. Skupna dolžina presega 4700 kilometrov, od tega Petrol upravlja 1195 kilometrov in 29 koncesij distribucije zemeljskega plina. Petrolovi odjemalci – teh je že skoraj 15.400 – lahko za zemeljski plin plačujejo po dejanski porabi. Stanje plinomera lahko oddajo na različne načine: prek uporabniškega portala Moj Petrol ali mobilne aplikacije Moj Petrol, prek sporočila SMS, spletnega obrazca ali po telefonu.
Plinski kotel je najpogostejša ogrevalna naprava v Evropi, mednarodna agencija za energijo pa ocenjuje, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov.
Ugodna začetna naložba
Pri zemeljskem plinu je v primerjavi z drugimi energenti najugodnejša tudi začetna naložba. Vgradnja kotla na zemeljski plin je »na ključ«, naložba pa se v primeru energijsko potratne hiše povrne v pičlih treh letih. V Petrolu sicer ponujajo tudi druge okolju prijazne energetske rešitve, kot so toplotne črpalke in kamini na drva ali pelete.
Fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom
Predvsem pa zemeljski plin velja za najčistejši energent med fosilnimi gorivi – med vsemi fosilnimi gorivi je okolju najbolj prijazen in ima najmanjši ogljični odtis, pri njegovi uporabi pa nastaja občutno manj izpustov kot pri drugih energentih. V primeru menjave oljnega kotla s kondenzacijskim plinskim kotlom se izpusti CO2 zmanjšajo kar za 50 odstotkov. Poleg tega pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev in bistveno manj izpustov dušikovih oksidov in žveplovega dioksida kot pri kurilnem olju, lesni biomasi, naftnem plinu ter bencinskem in dizelskem gorivu.
Zanesljivo delovanje plinskih peči
Sodobne plinske peči so zanesljive, zavzamejo malo prostora, primerne so tako za novogradnje kot obstoječe stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Zagotavljajo nadpovprečen izkoristek, tiho delovanje in varčno porabo. So dovolj močne za ogrevanje prostorov in pripravo zadostne količine tople sanitarne vode, njihova toplotna moč pa ne zmanjša z nizkimi zunanjimi temperaturami, zato vas tudi v ekstremni zimi ne bo zeblo.
Pravi naslov za vsa vprašanja, povezana z montažo nove plinske peči ali zamenjavo obstoječe, so strokovnjaki v Energetskem centru Petrol.
