Ljudje s prekomerno telesno težo imajo več kot petkrat večjo verjetnost, da razvijejo simptome dolgega Covida, ki vztrajajo še vsaj pet mesecev po okužbi. Tudi simptomi ob okužbi, kot so močan glavobol, vneto grlo ali celo izguba las, močno poveča tveganje za dolgi kovid, ugotavljajo raziskovalci.
Kljub temu so rezultati študije pokazali, da ni nujno, da bo oseba zbolela za dolgotrajnim COVID-om, kljub drugim simptomom.
Eileen Crimmins, predstojnica katedre za gerontologijo Univerze Južna Kalifornija in direktorica Centra za biodemografijo in zdravje prebivalstva USC/UCLA ob tem dodaja, da je zanimivo tudi to, katere stvari nimajo vpliva na razvoj dolgega kovida. Kot pravi so to spol, etnična pripadnost, bolezni kot so na primer hipertenzija, bolezni srca, rak.
Na splošno lahko pričakujemo, da se bodo pri 23 % oseb, okuženih s COVID-19, pojavili dolgotrajni simptomi, ne glede na to, ali je bila oseba hospitalizirana, so v svoji raziskavi poročali Eileen Crimmins, Crimminsova in njeni sodelavci. Študija je bila nedavno objavljena na spletu v reviji Scientific Reports.
Dolgi Covid so dolgotrajni simptomi okužbe s Covid-19, ki trajajo 12 tednov ali dlje po tem, ko je začetna okužba izzvenela.
Svetovna zdravstvena organizacija.
“Precejšnje število ljudi ima lahko težave pri delu, skrbi za družino, opravljanju vsakodnevnih opravil, ker so imeli zboleli za koronavirusom. Vsekakor te bolezni ne gre podcenjevati,” opozarjajo raziskovalci.
Izpadanje las – nenavaden, a logičen simptom?
“Morda debelost povzroči, da vnetje traja dlje časa, zato se pojavijo simptomi,” je dejal Dr. William Schaffner, medicinski direktor Nacionalne fundacije za nalezljive bolezni. “Izpadanje las je zame nekaj novega, vendar bo to očitno nek simptom, ki je nekako povezan z vnetjem.”
Presenetljivo se je v raziskavi izkazalo, da starost, spol, rasa, izobrazba, kajenje in že obstoječa zdravstvena stanja, kot sta sladkorna bolezen ali astma, niso vplivali na tveganje za dolgotrajno COVID.
Najpogostejši simptomi, ki so se pojavili pri ljudeh med okužbo s COVID in so se nadaljevali še mesece pozneje, so bili:
- glavobol (22 %)
- izcedek iz nosu ali zamašen nos (19 %)
- nelagodje v trebuhu (18 %)
- utrujenost (17 %)
- driska (13 %)
V študiji niso odkrili drugih simptomov, o katerih so pogosto poročali bolniki z dolgoletnim zdravljenjem z zdravilom Covid-19, vključno z možgansko meglo in bolečinami v sklepih, je opozoril Schaffner.
Nekatera spoznanja torej potrjujejo tisto, kar je v literaturi, druga pa so nekoliko drugačne, je za Medicine.Net še dodal Schaffner.
Posledice vidne še leta po epidemiji
“Dolgotrajni COVID ni nič nenavadnega. Pravzaprav je precej pogost,” je še dejal Schaffner. “Je vztrajen in bo v prihodnje zahteval veliko zdravniške pozornosti. Temu bo treba nameniti veliko medicinskih virov, ki bodo večinoma zunaj bolnišnice, vključno s podporno oskrbo, fizikalno terapijo in celo nekaj psihološke podpore za te bolnike.”
Crimminsova je ob rezultatih dodala, da bo trajalo leta in celo desetletja, da bomo v celoti razumeli dolgoročne učinke zdravila COVID-19.
Tudi raziskave o pandemiji gripe leta 1918 so pokazale, da je bilo pri plodih v maternici, ko so mame zbolele za gripo, 25 % večje tveganje za bolezni srca, ko so bili stari 70 let, sklene Crimminsova.
