Strokovnjaki in politični odločevalci združeni v boju proti raku

Diseminirani plazmocitom se razvije, ko se rakave celice, imenovane plazemske celice, nekontrolirano razmnožujejo v kostnem mozgu. Zanj so značilne številne težave, vključno s slabokrvnostjo, bolečinami v kosteh, krhkimi kostmi in zmanjšanjem delovanja ledvic. Bolniki s to boleznijo potrebujejo specializirano in pravočasno zdravljenje.

Pomembne razlike v kakovosti zdravljenja

Zaradi teh pomembnih razlik v dostopu do kakovostnega zdravljenja je bilo organizirano srečanje v Pragi, ki ga je vodil globalni think-tank GLOBSEC. Na dogodku so se zbrali ključni oblikovalci politik in strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva. Glavna tema dogodka je bila oskrba raka, s posebnim poudarkom na diseminiranem plazmocitomu in “vrzeli v oskrbi” med državami Srednje Evrope, Baltika (CEB) in Zahodno Evropo.

Glas bolnikov iz regije je bil v začetku letošnjega leta že izpostavljen v dokumentarnem filmu MOJ PLAZMOCITOM: pripravljeni na nove korake in se nadaljuje z analitičnim pristopom kot poziv vsem deležnikom na področju zdravstvenega varstva.

Obsežna regionalna študija

Dogodek je razkril zaskrbljujoče podatke, ki kažejo, da je v več kot 3000 kliničnih študijah novih zdravil za diseminirani plazmocitom, izvedenih v zadnjih dvajsetih letih, sodelovalo le 6 % bolnikov iz Srednje Evrope in Baltskih držav. Ta nizka udeležba je problematična, saj regija trpi zaradi različnih izzivov, kot so pomanjkanje delovne sile, težavna dostopnost do terapij in pogoste zamude pri postavitvi diagnoz.

Svetla točka je napovedana obsežna regionalna študija, ki jo bo v naslednjih šestih mesecih izvajalo neodvisno raziskovalno podjetje Economist Impact. Ta študija bo omogočila temeljit vpogled v trenutno stanje v regiji in bo ključna za identifikacijo možnosti za izboljšanje oskrbe bolnikov v regiji Srednje in Vzhodne Evrope ter Baltika (CEB).

Za izboljšanje oskrbe in rezultatov zdravljenja plazmocitoma v regiji je potrebna celovita prenova oskrbe raka, vključno z izboljšanjem dostopa do zgodnejšega diagnosticiranja, avtolognih presaditev matičnih celic in inovativnih terapij!

Gerard Dunleavy, višji svetovalec pri družbi Economist Impact.

• Cilj je prenoviti oskrbo raka v regiji, vključno z izboljšanjem dostopa do zgodnejšega diagnosticiranja in inovativnih terapij.
• Izboljšanje oskrbe.
• Izboljšanje dostopa do inovativnih terapij v regiji CEB bi lahko imelo velik vpliv na kakovost življenja bolnikov.
• Zgodnejše diagnosticiranje bi lahko pomagalo preprečiti razvoj resnih zapletov bolezni.
• Avtologne presaditve matičnih celic so lahko učinkovito zdravljenje za bolnike z napredovalim plazmocitomom.

“Izdatki za zdravstveno varstvo v državah Srednje in Vzhodne Evrope (CEB) še vedno ostajajo precej nižji v primerjavi z zahodno Evropo, tako glede deleža v bruto domačem proizvodu (BDP) kot tudi na prebivalca. Vendar pa so skupni izdatki za zdravstveno varstvo kot delež BDP v letu 2019 v CEB državah nižji od povprečja v EU-27, ki znaša 9,9 %. GLOBSEC-ov indeks pripravljenosti na zdravstveno varstvo potrjuje te podatke. Po splošni pripravljenosti so države Srednje Evrope in Baltika (CEB) uvrščene za širšo skupino EU, Norveško in Veliko Britanijo. S predstavitvijo tega posodobljenega indeksa si GLOBSEC prizadeva prispevati k trenutnim razpravam o odpornosti zdravstvenega varstva in spodbujati skupna prizadevanja za boj proti raku,” je pojasnil Martin Smatana, sodelavec pri GLOBSEC-u.

“Evropski načrt za premagovanje raka, ki mu je Evropska komisija namenila več kot 4 milijarde evrov, je namenjen izboljšanju kakovosti oskrbe raka, povečanju dostopa do inovativnih načinov zdravljenja in podpori razvoju novih terapij. Področje krvnega raka in posebej plazmocitom sta lahko dober primer in zanimivo pilotno področje, na katerem lahko uspešno prevzamemo celotno problematiko zdravljenja raka v svoje roke in v razmeroma kratkem času dosežemo pozitivne rezultate” je dejal profesor Róbert Babeľa, prorektor Slovaške medicinske univerze. 

Dober primer v teoriji

Zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov z rakom je v Sloveniji pomembna prioriteta. Slovenija ima v svojih smernicah in programih presejalne teste za različne vrste raka, ki so ključni za zgodnje odkrivanje bolezni. Zgodnje odkrivanje raka omogoča boljše možnosti za uspešno zdravljenje in povečuje preživetje bolnikov. Poleg tega ima Slovenija dobro organizirano zdravstveno oskrbo, ki vključuje multidisciplinarni pristop k zdravljenju raka, strokovnjake na področju onkologije in moderne metode zdravljenja.

Slovenija izstopa še po dobrem dostopu do najnovejših zdravil, kar je za bolnike velika dodana vrednost k preživetju. Je pa zaskrbljujoče, da že v nekaterih državah v naši neposredni bližini ni tako. Zaradi političnih in finančnih razlogov bolniki tam ne morejo biti deležni sodobnega zdravljenja, skladnega z evropskimi kliničnimi smernicami.

Slovenija, tako kot druge države, nenehno izboljšuje svoj pristop k obvladovanju raka in zmanjševanju umrljivosti. Vendar pa je dejansko trenutno stanje v državi še vedno negotovo, saj je na voljo le malo podatkov. Več informacij bomo lahko dobili po koncu omenjene raziskave.