Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije, kar 60 odstotkov[1] tistih, ki redno uporabljajo splet, išče tudi informacije o svoji bolezni in zdravju. A kakšen je pomen teh informacij za bolnika in kakšen je pomen teh informacij za zdravljenje njegove bolezni, kako to vpliva na komunikacijo bolnika z zdravnikom, kako le-te vplivajo na njun odnos in koliko smo sploh vešči vrednotenja informacij, ki jih dobimo na spletu ter kako jih interpretiramo. To so nekatera izmed najpomembnejših vprašanj, na katera so poskušali odgovoriti gostje okrogle mize z naslovom Zdravstvene informacije na spletu – priložnost ali nevarnost?, ki je potekala online, 16. 11. 2021 v organizacije Zavoda Med.Over.Net in podjetja Adriasonara.
Tamara Vonta je soočila mnenja prof. Bojane Beović, dr. med., predsednice Zdravniške zbornice Slovenije, prof. Petre Došenovič Bonča, predstojnice katedre za ekonomijo Ekonomske fakultete v Ljubljani, prof. Sama Zvera, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana in pred kratkim tudi dobitnika laskavega naziva Državljan Evrope, doc. dr. Sare Atanasove, znanstvene sodelavke na Centru za metodologijo in informatiko Fakultete za družbene vede v Ljubljani, asist. Sanje Vrbovšek, Vodjo projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji – ZaPiS iz NIJZ, gospe Kristine Modic, izvršne direktorice Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, prav tako nosilke naziva Državljanka Evrope ter gospe Ivke Glas, predsednice Združenja EuropaColon Slovenije – združenje za boj proti raku debelega črevesja in danke.
Mag. Robert Cugelj iz Ministrstva za zdravje RS se dogodka ni mogel udeležiti, je pa v svojem pismu udeležencem okrogle mize predstavil aktivnosti s katerimi želijo na ministrstvu prispevati k zdravstveni pismenosti: »V sodelovanju z NIJZ smo pričeli izvajati projekt ZaPiS, s katerim želimo doseči zdravstveno pismenost v splošni populaciji s poudarkom na ranljivih skupinah, saj ti najbolj potrebujejo zdravstvene storitve in preventivne programe, a se jih tudi najmanj poslužujejo. Namen projekta je, da bi vsi imeli dostop do razumljivih zdravstvenih informacij in zdravstvenih storitev, ki ohranjajo ter izboljšujejo zdravje ter podpirajo dolgoživost in kakovost življenja.«
V uvodu je bila predstavljena raziskava, ki je potekala v okviru projekta Priložnosti in nevarnosti spletnih zdravstvenih skupnosti za zdravstvo, ki sta jo izvedla dr. Sara Atanasova in dr. Gregor Petrič iz FDV v sodelovanju s portalom Med.Over.Net in Onkološkim inštitutom, kjer je v raziskavi sodeloval dr. Rok Petrič, dr. med. (video predstavitev rezultatov raziskave)
68 odstotkov raziskovancev na spletu aktivnih prav zaradi svojega zdravja
Na začetku predstavitve nam je dr. Sara Atanasova postregla s statističnimi podatki (SURS, 1/4 2021) o iskanju z zdravjem povezanih informacij na spletu, ki zgovorno kažejo na pomen informacij na spletu, saj 89 odstotkov 16–74-letnikov redno uporablja internet in 68 odstotkov prek interneta opravlja kakšno aktivnost, povezano z zdravjem. Se pa tu srečamo s težavo, saj jih 68 odstotkov ni preverilo resničnosti informacije, ki so jo prebrali. V raziskavi so se posvetili kroničnim boleznim. Onkološki bolniki in tisti, ki prebolevajo, ali so preboleli bolezni raka, najgosteje iščejo informacije o svoji bolezni pri zdravnikih specialistih. Na drugem mestu so njihov vir različne spletne strani (spletni iskalniki, specializirana spletna mesta, povezana z zdravjem, Med.Over.Net, spletne enciklopedije in spletna mesta zdravstvenih ustanov).
Dr. Atanasova je poudarila veliko vlogo spletnih zdravstvenih skupnosti, ki so oblika spletnega družbenega združevanja, v okviru katerih lahko pacienti, potencialni pacienti in skrbniki pacientov, pridobijo informacije od moderatorjev zdravnikov in si z drugimi uporabniki delijo z zdravjem povezane informacije, nasvete, socialno oporo, skupne interese in/ali poskušajo izmenjati svoje mnenje. Pojasnila je pomen e-zdravstvene pismenosti, ki je zmožnost posameznika, da učinkovito in pomenljivo upravlja obsežne in različne spletne prostore. To vključuje zavedanje različnih spletnih virov, prepoznavanje kvalitete in pomena spletnih informacij, razumevanje spletnih informacij, zaznano učinkovitost uporabe spletnih informacij, preverjanje spletnih informacij in pametno upravljanje spletnih iskalnikov, storitev. E-zdravstveno pismenost je izpostavila kot ključni dejavnik za razvoj opolnomočenja pacientov. Dr. Atanasova je predstavitev zaključila s prednostmi in izzivi, ki se pojavijo ob spletnih, z zdravjem povezanih informacij in sodelovanja v spletnih zdravstvenih skupnostih. (video predstavitev rezultatov raziskave)
Velika odgovornost za informiranje pacientov je na plečih zdravnikov
Moderatorka je povedano uporabila kot izhodišče za nadaljnjo razpravo in prvo vprašanje namenila prof. Zveru, kako on vidi koncept zdravstvene pismenosti in na kakšen način se to pokaže v zdravniški praksi, pri zdravljenju, v spremljanju konkretnega bolnika, kjer je seveda zelo pomemben osebni stik z lečečim zdravnikom.
Prof. Zver je v odgovoru povedal, da je znanje pacientov o zdravju in boleznih zelo različno. Po njegovih besedah so redki pacienti dobro ozaveščeni o svoji bolezni. To je ponazoril s podatkom, da le dva od desetih pacientov ob pregledu znata povedati, katera zdravila redno jemljeta. Večina ne pozna niti imena zdravil, ki jih dnevno jemljejo tudi več let. Izboljšanje situacije vidi v priložnost in dolžnosti zdravnikov, ki bi si morali vzeti čas in odgovoriti na vprašanja ter bolniku pojasniti njegovo bolezen. »Bolj, kot je zapletena metoda zdravljenja, bolj so lahko komplementarne metode, ki si jih lahko bolnik pridobi sam,« pravi. Pri tem opozarja, da mora biti bolnik kritičen do pridobljenih informacij in jih preveriti z nekom vrednim zaupanja. »Stik z zdravnikom je ključnega pomena, kako graditi naprej informacijo o svojem zdravju,« je jasen prof. Zver. (povezava do izjave zdravnika)
Bolnik lahko postane ozaveščen, če je ustrezno informiran, meni prof. Beović in pojasnjuje: »Informacije na spletnih straneh zaupanja vrednih institucij in bolnišnic, ki na primer razlagajo določene zdravstvene postopke, vodijo v boljše sodelovanje. Znanje ustvarja pozitivno povratno zanko, ki lahko prinaša tudi večje zaupanje med bolnikom in zdravnikom ter boljše sodelovanje pri zdravljenju.« Ob tem je zelo jasno izpostavila tudi izzive, pred katerimi se je znašla medicinska stroka. Vloga nekoč vsemogočnega zdravnika se spreminja in zdravniki postajajo vse bolj specializirani. V povezavi s tem jih čakajo še velike spremembe in zdravniški poklic s tem postaja še bolj zahteven. (izsek izjave prof. Beović)
Prof. Došenovič Bonča je dodala, da se od zdravnika pričakuje, da menedžira pacienta čez celo življenjsko obdobje in zato je kompetence zdravstvenih delavcev treba graditi, saj je zanje tudi to novo okolje. Na drugi strani izzivov Došenovič Bonča izpostavlja zdravstveno pismenost, ki je zagotovo pomembna. Veliko vprašanje po njenem mnenju je, kako od tega, da nekaj poznaš, tudi dejansko spremeniš vedenje. In spreminjanje vedenja je na koncu tisto, kar želimo doseči in to izboljša izzive.
Znanje pacientov, ki se zavedajo in znajo tudi spremljati in ovrednotiti zadeve, komunicirati svoje zdravstvene izvide je ena ključnih stvari, ki jo strokovnjaki upoštevajo pri ekonomskih evalvacijah. Poudarila je, da »je pomembno vedeti, da ne glede na to, koliko sodobna tehnologija, naj gre za zdravilo ali nov zdravstveni program, stane, pomembno je predvsem, kaj s tem dosegaš. Polnomočen pacient je pomemben del, ker brez njega seveda težko vrednotimo.« (izsek izjave profesorice)
48 odstotkov odraslih Slovencev z omejeno zdravstveno pismenostjo
Asist. Sanja Vrbovšek iz NIJZ je predstavila rezultate o zdravstveni pismenosti pri nas. Podala je nekaj pomembnih, celo skrb vzbujajočih podatkov o pred kratkim opravljeni raziskavi, ki je bila del mednarodne raziskave, v kateri je sodelovalo 17 evropskih držav.
Povedala je: »Nacionalno raziskavo zdravstvene pismenosti smo izvedli na 3.360 odraslih respondentih. Ugotovili smo, da ima 48 odstotkov odraslih Slovencev tako imenovano omejeno zdravstveno pismenost. Ko govorimo o zdravstveni pismenosti govorimo o kompetencah, o motiviranosti posameznika za procesiranje zdravstvenih informacij. Ne le, da posameznik poišče informacijo, mora jo razumeti, mora znati tudi presodit ali je kredibilna, ali ni, ali je vir informacij zanesljiv, ali ne in predvsem mora znati to informacijo uporabiti v svojem vsakdanjem življenju. Nekaj več kot polovica respondentov je odgovorila, da jim je najtežje presojati zanesljivost informacij o boleznih v medijih, presojati verodostojnost informacij o zdravstvenih tveganjih. Tisto, kar je še posebej zaskrbljujoče je, da ima v Sloveniji 60 odstotkov tako imenovano omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost. To pomeni, da se ne znajdejo v zdravstvenem sistemu, da težko krmarijo, ne vedo, kdaj se obrnit na kakšnega strokovnjaka, kdaj zaprosit za pomoč itd. V okviru tako imenovane digitalne zdravstvene pismenosti smo tudi ugotovili, da je v zadnjem letu 66 odstotkov respondentov iskalo informacije v povezavi z zdravjem največ na spletu. Nadalje ugotavljamo v raziskavi, da je omejena zdravstvena pismenost posameznika povezana s finančno deprivacijo, nižjo izobrazbo, starostjo. Med spoloma ne ugotavljamo pomembnih razlik v pismenosti. To so nekateri rezultati, ki dajejo izhodišča za nadaljnje ukrepanje.« (poglejte celotno predstavitev in izjavo na povezavi)
Podatki obeh raziskav so bili novi tudi za goste okrogle mize. Prof. Beovičeva je poudarila, da je »treba začeti z učenjem zdravstvene pismenosti že v času obveznega šolanja in vključiti seznanjanje o preprečevanju bolezni, o higieni in načinih prenosa bolezni in ter druge osnovne, a pomembne zdravstvene zadeve v kurikulum osnovne šole in vrtce. Tako lahko dosežejo zelo širok del populacije in se ponotranjijo, saj so potrebne za naše vsakdanje življenje.« Pospešeno objavljanje zdravstvenih vsebin s strani kredibilnih institucij in kredibilnih strokovnjakov je po njenem mnenju nujno, če želimo doseči, da sta obseg in dosegljivost pravih, verodostojnih informacij čim večja. Do neke mere temu že sledijo tudi na Zdravniški zbornici. (video izjava)
Na vprašanje, ali je možno finančno ovrednotenje opolnomočenega bolnika, v primerjavi s tistim, ki ni opolnomočen, je prof. Došenovič Bonča odgovorila, da posredno vidimo, kje so možni prihranki. Pojasnila je, da bolniki, ki niso opolnomočeni, niso ustrezno zdravstveni pismeni in to vpliva na zdravstvene izide. Študija OECD iz leta 2017 je pokazala kar pretresljive podatke, da je od 10 in do 34 odstotkov zdravstvenih izdatkov »waste«. Enostavno gre za to, da države trošimo denar, ne dosegamo pa želenih učinkov. Iz vidika pismenosti je bolj pomembno to, da pravemu pacientu ponudimo najboljšo pravo storitev. »Zdravstvena pismenost je zagotovo ena izmed pomembnejših stvari, ki jo je treba podpirati, ko načrtujemo, kako bomo porabili omejene vire, ki jih imamo na voljo. V Sloveniji je to dobre 4 milijarde evrov letno,« je poleg tega še poudarila prof. Došenovič Bonča in opozorila tudi pomen preventivnih pristopov v zdravstvu, ki so žal prevečkrat spregledani. (celotna izjava na povezavi v videu)
»Mislim, da mora zdravnik bolniku povedati vse o njegovi bolezni, vse, kar ve on. Pravim, da je bolnik direktor svojega življenja in zdravja. Mi pa moramo tisti, ki mu moramo povedati, kaj lahko zanj storimo. Na koncu je odločitev njegova in naša je, da jo spoštujemo. Če se nam zdi, da mogoče ni optimalna, ga na to opozorimo in opravimo z njim še dodaten pogovor, ampak včasih se nekdo odloči tudi v svoje slabo, proti vsem našim nasvetom,« je k povedanemu dodal prof. Zver. (širša video izjava profesorja)
V središču vseh aktivnosti sta bolnik in njegovo zdravje
Kakšno vlogo igrajo društva pri nas ali v tujini, ali so zaznali kakšne razlike, kdaj se bolniki obrnejo na društva, v kateri fazi in na kakšen način, ali so le-ti že oboroženi z različnimi informacijami in kako se v društvu soočajo s tem, sta pojasnili predstavnici društva bolnikov.
Kristina Modic je povedala izkušnje iz Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L: »Največ se jih oglasi na začetku diagnostike ali na začetku zdravljenja. Takrat je največ stiske, negotovosti in šoka. Vsi vemo, tudi strokovnjaki s področja psihologije to poudarjajo, da takrat, ko je človek v fazi diagnostike, ko se sooča s svojo diagnozo, verjetno tudi slabo ali presliši veliko informacij. Tudi če mu jih zdravnik pove, jih on ne sliši. Misli, da jih nima in potem tudi pridejo do nas – ali bolniki, ali pa tudi njihovi svojci.« (celotna izjava v videu)
Kako življenjsko pomembne so informacije in opolnomočenost pacientov, je na trenutni situaciji, povezani z epidemijo covid-19 bolezni pojasnila Ivka Glas iz društva EuropaColon: »Zlasti v sedanjem času glede na slabšo dostopnost do primarnega zdravstva, so bolniki malo zbegani. Ne dobijo priložnosti povedati zdravniku. To je še posebno pomembno v fazi diagnostike, takrat še posebej čutijo težave in če ne dobijo ustreznih informacij, se dnevno obračajo na nas. Pot zdravljenja pri pacientih, ki najdejo dober odnos s svojim zdravnikom, je bistveno lažja.«
Razpravo sta zaokrožili prof. Došenovič Bonča, ki je v zaključku poudarila: »Sprejet je bil nov zakon o investicijah o zdravstvu in investirali bomo v zidove. Korona kriza pa je lepo pokazala, da so težave predvsem v organizaciji zdravstva in investirati je treba tudi v tako podporo. Seveda je zdravnik tisti, ki je najbolj pomemben vir informacij, na drugi strani, pa pacienti težko do njih pridejo ob pravem času, in takrat, ko smo v stiski, je do takih najboljših informacij pomembno priti. Prave informacije se morajo na pravi način posredovati pacientom. Treba je investirati tudi v digitalne tehnologije, saj je to tudi povezano z omogočanjem boljše pismenosti. To so ravno tako pomembne investicije, kot so pomembne investicije v nova zdravila in zdravstvene storitve.« (celoten komentar Ivke Glas)
Prof. Beović je še dodala: »Ljudje iščejo informacije na spletu in mislim, da je prav, da jim ponudimo kvalitetne, zaupanja vredne informacije, ki bodo podprle, opolnomočile ljudi v razgovoru z zdravnikom, da bodo lažje poslušali, lažje sprejemali. Zelo veliko vlogo tukaj že igrajo in tudi lahko igrajo organizacije bolnikov. Vsak od deležnikov se mora v svoji stroki lotiti pripravljanja informacij.« (video izjava)
Okrogla miza je odgovorila na številna vprašanja, nekatera nova je šele odprla. V prihodnje bodo razprave in konkretni ukrepi še kako dobrodošli. Organizatorji so se zavezali, da bodo v njih aktivno sodelovali.
Video posnetek okrogle mize
Več informacij: Zavod Med.Over.Net, [email protected], 040 464 340
[1] Vir: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/2974207S.px/
