Vsaka družina pozna večerni scenarij. Nekje okoli devete ure se začne tiha logistična drama. Najprej gre pod tuš najstnica, ki izgine v kopalnici za toliko časa, da bi v tem času lahko izpraznili pol Blejskega jezera. Nato pride na vrsto mama, ki ima za sabo dolg dan in bi rada vsaj nekaj minut miru pod toplo vodo. Oče medtem preverja, koliko litrov ima bojler in ali ga bo sploh še kaj ostalo. Če je v hiši več žensk kot moških, je boj z litri tople vode pogosto vnaprej izgubljen.
Ob tem pa je tukaj še nekaj, kar radi pozabimo. Voda je ena od svetinj našega obstoja. Topla voda v kopalnici je na videz samoumevna, v ozadju pa zanjo porabimo precej energije. Ta energija ni brez posledic. Del vpliva vidimo na računu za elektriko, del pa v širšem okoljskem odtisu, ki ga pušča vsako gospodinjstvo. Ekologija ni abstrakten pojem, temveč zbir drobnih odločitev, ki se jih prej kot na zdravju planeta pogosto najprej občuti v prazni ali polni denarnici.
Klasični električni bojler je v takih večerih pogosto premajhen in prepočasen. Voda se izprazni, naslednji v vrsti čaka na ponovno segrevanje. Računi za elektriko rastejo, udobja pa je manj, kot bi si želeli. Topla voda je v naših domovih standard, ne razkošje. V praksi jo pogosto dobimo z veliko več energije, kot bi bilo potrebno, kar ni prijazno niti do proračuna niti do okolja, v katerem živimo.
Kako danes ogrevamo sanitarno vodo?
Klasični električni bojler deluje preprosto. V veliki kovinski posodi je grelec, ki vodo segreje na nastavljeno temperaturo. Vsakič, ko se del vsebine porabi in vstopi hladna voda, mora grelec znova opraviti isto delo. Elektrika se neposredno pretvarja v toploto, izkoristek pa je omejen. Za udobje plačamo z visoko porabo energije in občutno razliko na računu, še posebej v veččlanskih gospodinjstvih.
Zato se lastniki hiš pogosto spogledujejo z drugačnim pristopom. Namesto da vodo segrevamo izključno z električnim grelcem, lahko izkoristimo toploto iz zraka v prostoru ali okolici. Na tej ideji temelji sodobna toplotna črpalka za sanitarno vodo. V praksi je to še vedno bojler oziroma zalogovnik vode, vendar z drugačnim srcem sistema.
Naprava stoji v kleti, kurilnici ali utility sobi in deluje kot samostojna enota, neodvisno od tega, ali se hiša ogreva na pelete, drva, plin ali kak drug vir. Zrak iz prostora ali okolice uporablja kot vir toplote in z majhno porabo električne energije segreva vodo v zalogovniku. Sodobni modeli so dovolj tihi, da ne motijo niti, če so nameščeni blizu bivalnih prostorov, delovanje pri temperaturah okolice do približno minus sedem stopinj Celzija pa omogoča stabilno pripravo tople vode skozi vse leto.
Kjer se udobje, denarnica in ekologija srečajo v isti točki
Gospodinjstva topla voda redko zanima na abstraktni ravni. Bolj kot tehnične podrobnosti šteje vprašanje, ali bodo po dolgem dnevu vsi prišli do toplega tuša in koliko bo to stalo. Pri takšnih sistemih ogrevanja sanitarne vode je ključni podatek poraba energije.
V primerjavi s klasičnim električnim bojlerjem lahko takšna naprava porabi tudi do tri četrtine manj električne energije. Namesto da elektrika neposredno greje uporovni element, se uporablja za pogon kompresorja, ki prenaša toploto iz zraka v vodo. Za vsak kilovat elektrike, ki ga naprava porabi, v vodo prenese več kilovatov toplote. Uporabnika ne zanima izraz grelni faktor, zanima ga končni rezultat. Nižji mesečni stroški za toplo vodo pri enaki ali večji količini udobja.
Pri štiričlanski družini, ki dnevno porabi približno dvesto litrov tople vode, se razlika v letnem strošku lahko meri v več sto evrih. Pri večjem zalogovniku, na primer tristoliterskem, so prihranki še višji, saj naprava bolje izkorišča svoje zmogljivosti. Seštevek v nekaj letih pokaže, da ne gre za kozmetično razliko, temveč za konkreten vpliv na družinski proračun.
Tukaj se ekološki vidik in ekonomski vidik prvič resno srečata. Manj potratna naprava pomeni manj potrebne energije za enako količino tople vode. Res je, da ena hiša ne bo rešila planeta. Vendar tisoči gospodinjstev, ki namesto starih bojlerjev uporabljajo varčnejše rešitve, na koncu pomenijo manj proizvedene energije in manj izpustov v okolje. To se najprej pozna v mirnejšem pogledu na položnico, posredno pa tudi v okolju, v katerem dihamo, živimo in skrbimo za svoje zdravje.
Več tople vode, manj večernih dram
Poleg številk na računu je pomemben tudi zelo praktičen vidik. Večji zalogovnik pomeni več tople vode naenkrat. To je dobra novica za družine, kjer je kopalnica vsak večer najbolj obremenjen prostor v hiši. Namesto stalnih kompromisov med dolgimi in kratkimi tuši ter čakanja, da se bojler spet ogreje, ima gospodinjstvo na voljo večjo in bolj stabilno rezervo.
To ne vpliva neposredno na zdravstveno stanje, vpliva pa na vsakdanji ritem življenja. Manj prepiranja, kdo je spet porabil vso toplo vodo. Manj poznih tuširanj ali namakanj v banji, ker je bilo treba čakati, da se bojler ogreje. Manj tistega tihega stiskanja zob, ko se med miljenjem nenadoma pojavi mrzel curek. Vse to so drobne stvari, ki se seštevajo v splošno počutje in vzdušje v domu. Manj stresa pomeni bolj mirne večere in več energije za stvari, ki so res pomembne.
Sodobna toplotna črpalka za sanitarno vodo ima tudi možnost natančne nastavitve urnika ogrevanja. Voda se ogreje takrat, ko jo gospodinjstvo dejansko potrebuje, na primer zjutraj in zvečer. Sistem tako ne deluje v prazno in ne greje vode brez potrebe, kar še dodatno zniža porabo in izboljša izkoristek energije. To je majhen, a smiseln prispevek k bolj racionalni rabi virov.
Ko topla voda ni samo vprašanje udobja
Zdravstveni vidik tople vode je treba obravnavati trezno. Sanitarna topla voda je v sodobnih domovih standard, ne luksuz. Naprava sama po sebi ne naredi vode bolj zdrave od vodovodne, ki je že podvržena nadzoru. Lahko pa vpliva na higieno sistema.
Bakterije, kot je legionela, se lahko razvijejo v sistemih, kjer voda dlje časa stoji in se ne segreva na dovolj visoke temperature. Težava se pojavlja predvsem pri večjih sistemih in slabše vzdrževanih napeljavah. Sodobne naprave, ki omogočajo občasno segrevanje vode na višjo temperaturo, zmanjšujejo tveganje za takšne zaplete. Pomembno je, da so pravilno nastavljene, redno vzdrževane in da se voda v sistemu redno pretaka.
Večina ljudi bo kot največjo zdravstveno korist vseeno doživljala nekaj precej bolj preprostega. Možnost redne in prijetne higiene brez stalnega občutka, da je treba varčevati z vsakim litrom. Večerna topla prha, ki se ne konča v ledeni budnici na polovici šamponiranja. Manj stresa ob računu, ker topla voda ne pomeni več dramatičnega skoka porabe. Ekologija se v tem primeru ne kaže v velikih parolah, temveč v bolj razumni porabi energije in vode v konkretnem gospodinjstvu.
