“Za migreno so značilni ponavljajoči se, enostranski glavoboli z zmerno do hudo intenzivnostjo kljuvajoče ali utripajoče bolečine. Spremljajoči znaki so slabost, lahko bruhanje, preobčutljivost na svetlobo, hrup ali vonjave. Simptomi migrene niso omejeni samo na eno stran glave ali samo na glavo, saj lahko prizadenejo mnoge dele telesa. Nekatere osebe migrena popolnoma onesposobi, zato se morajo odpovedati vrsti aktivnostim v vsakdanjem življenju,” migreno opisujejo na spletni strani Migrena.si.
Nevrologi se še vedno ukvarjajo z vprašanjem, kaj so vzroki za to bolezen, ki jo povezujejo z zoženjem in širjenjem krvnih žil ter disfunkcijo živčnega sistema.
Migrena je pogosta težava; približno vsak sedmi posameznik na svetu doživlja redne napade. Migrena je pri ženskah pogostejša kot pri moških. Napadi migrene se običajno začnejo v zgodnji odrasli dobi in večina prizadetih je starih 25–55 let.
Migrena.si
Kaj sproži napad migrene, se od osebe do osebe razlikuje. Daily Mail se je pogovarjal s strokovnjaki s tega področja, ki razkrivajo nekaj sprožilcev, na katere verjetno mnogi sploh ne pomislijo.
Parfum
Glede na raziskavo Ameriškega združenja za glavobole iz leta 2016 je parfum pri bolnikih z migreno glavni sprožilec med vonjavami. Kemikalije v parfumih, čistilnih sredstvih in cigaretnem dimu lahko namreč dražijo sinuse, kar povzroči hude glavobole. Ta intoleranca na vonjave, ki lahko poslabša napade, lahko pa sproži tudi nove, se imenuje osmofobija. “Mislim, da ima večina ljudi določeno stopnjo občutljivosti na vonje. Pri nekaterih je lahko sprožilec že malo razkužila za roke,” je povedala nevrologinja dr. Niushen Zhang in dodala, da gre pri migreni za preobčutljivost na vonj, na svetlobo in na zvok. Kar 95 odstotkov bolnikov z migrenami poroča o intoleranci na močne vonjave.
Študija iz leta 2014, izvedena na 200 bolnikih z migreno in 200 bolnikih s tenzijskim glavobolom, pa je pokazala, da je imelo 70 odstotkov bolnikov, ki trpijo za migrenami, tudi simptome osmofobije, medtem ko o njih ni poročal prav nihče v skupini s tenzijskim glavobolom. Od teh 70 odstotkov jih je več kot tri četrtine krivilo parfume.
Ali boste bolj občutljivi na vonjave, je verjetno povezano z velikostjo receptorja v možganih, imenovanega vohalni bulbus. Ta naj bi bil pri ljudeh s pogostimi napadi migrene manjši.
Čistila za gospodinjstvo, barve in bencin so prav tako pogosti povzročitelji migren.
Prevelika sproščenost
Napadi migrene ob koncu dolgega dneva ali tedna, ko je stres popustil, niso neobičajni. Nevrologi domnevajo, da so te migrene posledica nihanja ravni hormona kortizola, ki se poveča v času stresa in upade v obdobjih sprostitve. Študija iz leta 2014 je potrdila, da je pri ljudeh z migrenami nevarnost, da se bo dan po drastičnem upadu stresa pojavil napad, velika. Avtor študije dr. Richard Lipton pravi, da je bila verjetnost za napad migrene šest ur po upadu stresa skoraj 5-krat višja kot sicer. 12 do 24 ur po spremembi živčnega ali žalostnega razpoloženja v sproščenega pa se je verjetnost povečala za 20 odstotkov.
Na migreno vpliva tudi spanje. Dr. Anne Yacoub iz bolnišnice Johns Hopkins razlaga: “Pogosto se zgodi, da ljudje v soboto spijo dlje in se takoj zbudijo z migreno, zato vemo, da sta redna ura spanja in budnosti zelo pomembni.” Med sprožilce sicer spadajo tudi seks in druge visoko intenzivne vadbe.
Vreme
Tretjina bolnikov z migrenami pravi, da se njihovi simptomi poslabšajo, ko se pripravlja na nevihto, saj se spremeni zračni tlak. Človeški sinusi so napolnjeni z zrakom in ko tlak pade, se ustvari razlika med tlakom v zunanjem zraku in zrakom v vaših sinusih, kar povzroči bolečino, piše Daily Mail.
Jeza
Močan občutek jeze povezujejo s povečano mišično napetostjo in dovzetnostjo za močnejšo fizično bolečino. Ta odziv lahko povzroči tudi migreno. “Vemo, da je napetost v vratu in ramenih lahko sprožilec migrene, in vemo, da obstajajo stanja, kot je cervikalna migrena, kjer se zdi, da je patologija v vratu zelo pomembna pri sprožitvi migrene. Torej obstaja res intimna povezava med migreno in vratom,” pravi Yacoub.
Več študij je tudi pokazalo, da ima večina ljudi s kroničnimi bolečinami težave s predelovanjem in nadziranjem jeze.
Škrtanje z zobmi
Z zobmi škrta skoraj 10 odstotkov ljudi. Tega se jih večina niti ne zaveda. Škrtanje se po navadi dogaja med spanjem, zato se mnogi zbujajo z bolečinami v čeljustih.
Neprekinjeno in nehoteno škrtanje z zobmi obrabi temporomandibularni sklep (TMS), nekakšen drsni tečaj, ki povezuje lobanjo s čeljustjo. Obdajajo ga mišice, ki se sproščajo in krčijo, da nadzorujejo čeljust.
Mišice, ki obdajajo TMS, so povezane tudi z lici in brado, zato bo, ko nekdo stisne zobe in obrabi ta sklep, boleče posledice občutil okoli ust in po vsej glavi. “Bolečina v čeljustih je zagotovo lahko sprožilec migrene ali neodvisen vzrok glavobola,” pravi Yacoub.
Zreli siri
Kamamber, gorgonzola, starani cheddar, parmezan in mnogi drugi vsebujejo spojino tiramin, ki nastane, ko različne beljakovine v siru postopoma razpadejo. Dlje, kot se sir stara, več tiramina vsebuje. Je tudi aminokislina, ki je naravno prisotna v telesu in pomaga uravnavati krvni tlak.
Zakaj tiramin lahko proži migrene, še preiskujejo, strokovnjaki pa predvidevajo, da bolniki z migrenami nimajo dovolj encima, ki razgrajuje tiramin.
Znano je tudi, da tiramin povzroči zoženje in nato razširitev krvnih žil v možganih. Znanstveniki verjamejo, da je migrena tudi vaskularna motnja, kar pomeni, da so mehanske spremembe v krvnih žilah povzročitelji utripajočega, pulzirajočega glavobola. V zadnjih 20 letih pa so prišli do spoznanja, da vse kaže na to, da imajo večji vpliv na nastanek migrene nevrološke spremembe, saj imajo bolniki preobčutljiv živčni sistem. Zakaj, ni znano, vse pa kaže, da vzrok tiči v genetiki.
