Zdravnik intenzivne medicine razkriva, kaj doživljajo bolniki, ki so na robu smrti

Foto: Profimedia

Med umiranjem se nam življenje res lahko odvije pred očmi …

Ameriški in britanski zdravniki so izprašali več deset pacientov, ki jim je v bolnišnici nenadoma zastalo srce. Rezultati so pokazali, da bi lahko njihove izkušnje med oživljanjem razvrstili v pet kategorij.

Dr. Sam Parnia, avtor študije in strokovnjak za intenzivno nego, se je dve desetletji ukvarjal s tem, kaj se zgodi, ko se srce ustavi. Ugotovil je, da tisti, ki so se za las izognili smrti, že desetletja poročajo o povišani zavesti.

Študija dr. Parnie je preučevala izkušnje 53 moških in žensk, ki so po srčnem zastoju prejeli oživljanje in nato ozdraveli, piše Daily Mail. Med oživljanjem so bili priklopljeni na naprave za spremljanje delovanja možganov, da bi videli, ali do njih prihajajo informacije. Naprave so tudi projicirale slike na zaslon pred pacientom, medtem ko je bil na zdravljenju, in predvajali zvočne posnetke besed, ki so bile prebrane na vsakih pet minut – na primer jabolko, hruška in banana.

Mislil, da se cvre v peklu

Dr. Parnia je dejal, da so se nekateri pacienti spomnili določenih stvari, vendar so bili ti ‘spomini’ verjetno napačno interpretirani dogodki, ki so se zgodili med zdravljenjem. Eden od bolnikov je na primer imel občutek, da se cvre v peklu, kar je bilo verjetno rezultat pekočega občutka zaradi intravenoznega injiciranja kalija.

Dva intervjuvanca od 28 sta dejala, da sta med oživljanjem slišala reševalce, en bolnik pa se spominja zdravnikov in občutka masaže srca. Trije so poročali o izkušnjah, ki bi jih lahko primerjali s sanjami – eden je na primer videl pojočega ribiča. Nekateri so čutili oživljanje, drugi pa se spominjajo, da so razmišljali o svojem življenju in vplivu, ki so ga imeli na druge.

Šest od 28 oseb se spominja umiranja, eden od njih je slišal pokojno babico, ki mu je govorila, naj se vrne v svoje telo. Več posameznikov pa je povedalo, da so imeli občutek, da se odpravljajo domov.

“Pričevanja kažejo, da obstaja edinstvena izkušnja smrti, ki se razlikuje od drugih izkušenj, ki jih imajo ljudje v bolnišnici ali drugje, in da pri tem ne gre za halucinacije, iluzije, blodnje, ampak resnične izkušnje, ki se pojavijo, ko umreš,” je prepričan Parnia.

Avtor: Profimedia

Kdaj govorimo o zastoju srca?

“Nenadni srčni zastoj je nenadno prenehanje pravilnega krčenja srčne mišice. Srce preneha črpati kri po telesu, zaradi česar se prekine stalen dotok kisika in hranil do celic. Možgani posledično ne opravljajo več svoje funkcije in takšna oseba postane neodzivna. V možganih je tudi del, ki je odgovoren za dihanje, imenovan možgansko deblo, zato ob prekinitvi dotoka krvi do možganov oseba v srčnem zastoju neha dihati. V zelo kratkem času po pričetku srčnega zastoja oseba torej izgubi zavest in preneha dihati. Znaki življenja so odsotni, pride do t. i. klinične smrti. Zaradi odsotnosti dotoka kisika začnejo odmirati celice v vseh organih, najbolj občutljivi so možgani. V 3–5 minutah odmre toliko celic, da tudi kasnejša pomoč in zdravljenje ne pomagata,” so ob svetovnem dnevu oživljanja strokovnjaki Slovenskega reanimacijskega sveta zapisali v zloženki.

V Sloveniji srčni zastoj doživi 70–85 oseb/100 000 prebivalcev, kar pomeni 1400–1700 oseb/leto. Srčni zastoj zunaj bolnišnice je vzrok približno 8,5 % vseh smrti letno. Med osebami, ki so v enem letu umrle zaradi bolezni obtočil (bolezni srca in ožilja), predstavlja približno 40 % smrti. Bolezni obtočil v splošnem predstavljajo glavni vzrok smrti med moškimi in drugi najpomembnejši vzrok med ženskami (za rakavimi boleznimi). Verjetnost, da srčni zastoj doživi oseba moškega spola, stara 66 let, je 66 %.

Slovenski reanimacijski svet 

Simptomi srčnega zastoja

  • Močna, topa bolečina v sredini prsnega koša.
  • Bolečina se pogosto širi še v levo roko, ramo, vrat, hrbet za lopatico ali v trebuh.
  • Lahko se pojavijo tudi težave z dihanjem, slabost, bruhanje, bledica, potenje, omotičnost in vrtoglavica ter nepravilno bitje srca.


Simptome lahko ublažimo že s tem, da človeka namestimo v polsedeč položaj na tla.

Foto: Profimedia

Kako pravilno izvajamo prvo pomoč?

Pomembni so hitri in učinkoviti stisi prsnega koša.

  • položaj dlani je na sredini prsnega koša
  • globina stisa 5 cm in ne več kot 6 cm (pri otrocih 1/3 prsnega koša)
  • frekvenca 100 stisov/min (v ritmu Bee Gees: Stayin Alive).

Med oživljanjem (s strani očividcev, kasneje pa ekipe nujne medicinske pomoči) pride do povrnitve spontanega bitja srca pri 40 % oseb. Do odpusta iz bolnišnice v povprečju v celotni Evropi preživi 10 % oseb, pri katerih smo pričeli z oživljanjem.

Slovenski reanimacijski svet 
Avtor
Piše

I. K.

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,508
21.11.2024 ob 15:04
298,586
22.11.2024 ob 10:27
113,059
21.11.2024 ob 19:53
Preberi več

Več novic

New Report

Close