Kljub njihovi predanosti pa zdravniki ne morejo biti vedno na voljo. Zato smo se priznano onkologinjo, dr. Simono Borštnar, dr. med., pogovarjali o tem, kam se obrniti in kako ravnati ob pojavu neželenih učinkov zdravljenja.
Po njenih besedah je ključnega pomena, da je bolnik dobro informiran. “Pred začetkom terapije vedno razložimo možne neželene učinke in kako jih lahko preprečimo. A ker gre za veliko informacij, si bolniki zaradi stresa pogosto ne morejo vseh zapomniti,” pojasnjuje. Zato vsak bolnik prejme navodila, kako ukrepati ob morebitnih neželenih učinkih: ustno in pisno – slednje v obliki brošure o premagovanju neželenih učinkov sistemskega zdravljenja (s katerim se zdravi) ter kratek povzetek najpomembnejših ukrepov, ki jih mora upoštevati doma. Za večino inovativnih zdravil so namreč na voljo posebne publikacije, kjer so podrobno opisani možni stranski učinki in načini za njihovo omilitev. Poleg tega vsak bolnik prejme tudi telefonsko številko, na katero se lahko obrne za dodatne informacije in pomoč.
Kam se obrniti v primeru pojava neželenih učinkov? Kdaj na osebnega zdravnika, kdaj na urgenco in kdaj na onkologa?
Če bolnik potrebuje pomoč v času med dvema pregledoma pri onkologu, sta pravi naslov družinski zdravnik ali zdravnik v dežurni službi v urgentnih centrih – to velja za katero koli regijo v Sloveniji. Če ta presodi, da potrebuje konzultacijo, pokliče lečečega ali dežurnega onkologa na Onkološkem inštitutu. Lahko se dogovorijo tudi za hospitalizacijo, če po izmenjavi informacij menita, da je to potrebno.
Vsak bolnik dobi tudi navodilo za zdravnika (družinskega oziroma urgentnega), kako postopati ob febrilni nevtropeniji, ki je resen neželeni učinek.
Dobro je, da imajo bolniki, ki se zdravijo zaradi rakave bolezni, in se jim pojavijo neželeni učinki ali stanja, ki so lahko povezana z zdravljenjem bolezni, ob obisku družinskega zdravnika ali urgentnega centra s seboj tudi omenjena navodila za zdravnika, saj so tam navedeni ustrezni ukrepi oziroma navodila tudi za zdravnike.
Ali drži, da imajo na urgenci bolniki z onkološko boleznijo v primeru neželenih učinkov prednost pri obravnavi? Ali le povejo, da imajo onkološko bolezen ali morajo imeti s seboj kakšne papirje?
Tudi druge bolezni so lahko resne. Zdravnik na urgenci presodi, kateri bolniki potrebujejo prednostno obravnavo, in to niso izključno bolniki z rakom. Absolutno pa je vedno dobro, da imajo s seboj dokumentacijo o zdravljenju svoje bolezni. Zdravnik na urgenci ima sicer načeloma dostop do centralne baze podatkov, vendar pa niso vedno na voljo vsi podatki o zdravljenju.
Kateri so tisti neželeni učinki, ki se jih zdravniki najbolj ‘bojite’, ko je treba takoj ukrepati? In kako je treba v teh primerih ukrepati?
To so stanja, ki ogrožajo bolnikovo življenje. Sem spadajo denimo prej omenjena febrilna nevropenija, ki se kaže s telesno temperaturo višjo od 38 stopinj Celzija, pri čemer je hkrati prisotna zelo nizka vrednost nevtrofilcev, ki je podvrsta belih krvničk. Pomoč naj bolniki poiščejo tudi v primeru neprekinjenega bruhanja ali hude driske, ki lahko vodi v dehidracijo, v primeru hudega vnetja v ustih, zaradi katerih bolnik ne more zaužiti tekočine, ob motnjah srčnega ritma … Za taka stanja je potreben takojšen pregled pri zdravniku in po potrebi tudi hospitalizacija.
Kratek povzetek najpogostejših neželenih učinkov sistemskega zdravljenja
Sistemsko zdravljenje raka, kamor spadajo kemoterapija, tarčna terapija, imunoterapija in hormonska terapija, je ključni del onkološke obravnave. Čeprav ta zdravljenja bistveno povečajo preživetje in izboljšajo kakovost življenja bolnikov, lahko povzročijo tudi različne neželene učinke, ki vplivajo na različne organske sisteme in splošno počutje. Podporno zdravljenje – kot so denimo zdravila proti slabosti, rastni faktorji za spodbujanje tvorbe krvnih celic, zdravila proti driski, analgetiki in fizioterapija – lahko ublaži simptome. Ključna je tudi odprta komunikacija med bolnikom in zdravstvenimi delavci, saj omogoča pravočasno ukrepanje in boljšo prilagoditev terapije.
Nekateri neželeni učinki, na primer utrujenost, so pogosti pri več vrstah zdravil, medtem ko so drugi specifični in povezani z mehanizmom delovanja posameznega zdravila.
Najpogostejši neželeni učinki kemoterapije
Kemoterapija deluje tako, da uničuje hitro deleče se celice, kar poleg rakavih vključuje tudi zdrave celice, zlasti v kostnem mozgu, prebavnem traktu in lasnih mešičkih. Med najpogostejšimi stranskimi učinki so:
- Mielotoksičnost (učinek na kostni mozeg): nevtropenija, anemija, trombocitopenija.
- Gastrointestinalne težave: slabost, bruhanje, driska, vnetje sluznice prebavil.
- Alopecija (izpadanje las): pogosto pri določenih vrstah kemoterapije, a običajno reverzibilno.
- Nevropatija: poškodba perifernih živcev, ki povzroča mravljinčenje, bolečino in izgubo občutka v okončinah.
Tarčna terapija
Tarčna terapija je usmerjena na specifične molekularne tarče rakavih celic in povzroča manj poškodb zdravih tkiv, vendar se lahko pojavijo:
- Kožne reakcije: izpuščaji, suha koža, srbenje.
- Kardiotoksičnost: možno tveganje za srčno popuščanje.
- Hipertenzija: povišan krvni tlak.
- Gastrointestinalne težave: slabost, driska.
Imunoterapija
Imunoterapija aktivira imunski sistem za boj proti rakavim celicam, vendar lahko sproži avtoimunske reakcije, ki prizadenejo zdrava tkiva:
- Imunsko pogojeni vnetni odzivi: lahko prizadenejo pljuča (pnevmonitis), jetra (hepatitis), črevesje (kolitis), ščitnico in druge organe.
- Sindrom sproščanja citokinov: lahko povzroči vročino, nizek krvni tlak in prizadetost organov.
Hormonska terapija
Hormonska terapija se uporablja pri hormonsko odvisnih rakih, kot sta rak dojk in prostate, in lahko vodi do:
- Menopavzalnih simptomov: vročinski oblivi, potenje, nihanje razpoloženja.
- Osteoporoze: zmanjšana kostna gostota povečuje tveganje za zlome.
- Sprememb telesne teže: povečanje telesne mase ali prerazporeditev maščobnega tkiva.
