Gre za Pfilecio La’Bounty iz Kalifornije, ki je leta 2018 na prsih začutila bulico v velikosti frnikule. Poiskala je pomoč na brezplačni kliniki, kjer so ji opravili ultrazvočni pregled. Bulica je bila opredeljena kot benigna cista. Zdravnika je prosila še za napotitev na mamogram, vendar je bila zavrnjena »ker je bila premlada in v družini ni bilo zgodovine raka dojk«. Oddala je še eno prošnjo za mamogram in bila ponovno zavrnjena.
»Dejali so mi, da sem premlada, da bi imela raka dojk, da sem zdrava, da je le cista in da naj se vrnem, če me bo motilo,« je La’Bountyjeva povedala za Insider.
Iz bulice do osem centimetrov velike tvorbe
Po osmih mesecih se je vrnila na pregled, saj je nekoč majhna bulica zelo zrastla – kot se je izkazalo, v osem centimetrov veliko tvorbo.
»Da je res hudo sem se zavedla, ko je zdravnik med mamogramom in ultrazovokom hodil ven, verjetno se posvetovati z drugimi zdravniki.«
Po seriji diagnostičnih preiskav so ji postavili diagnozo rak dojk, stadij IV. To pomeni, da je šlo za razsejano obliko, rak se je razširil na njena pljuča, bezgavke in prsnico. Takoj so jo zdravili s kemoterapijo.
Nedavna preiskava s PET CT ni pokazala sledov bolezni v njenem telesu, kljub temu bo potrebovala redne preiskava in morda celo občasno zdravljenje do konca življenja, pravi La’Bountyjeva.
Izkušnja iz Slovenije
Preplah zaradi tvorbe na dojki sem doživela tudi na lastni koži, le z mnogo srečnejšim izidom. Približno 10 let nazaj, nekje v 30ih letih, sem zatipala bulico na levi dojki. Šla sem h ginekologinji, ki me je pregledala in svetovala, da počakava en ali dva ciklusa menstruacije, saj se tkivo na dojkah ob menstruaciji lahko nekoliko spreminja. Ker mi tudi po tem ni izginila, me je napotila na punkcijo na Onkološki inštitut. Vendar sem imela večjo srečo, kot bi si jo lahko predstavljala – na dan, ko sem bila naročena na punkcijo, smo v ordinaciji ugotovili, da je bulica izginila. Še danes pa sem hvaležna ginekologinji, da je mojo težavo obravnavala z resnostjo in opravila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi raziskali za kakšno tvorbo gre.
Epidemija pustila svoj pečat
Ne vem ali je tudi danes tako dobra dostopnost do diagnostičnih preiskav s katerimi se odkriva raka. Če ne drugega, je pečat na številna področja zdravstvene obravnave pustila epidemija. Kot piše STA oziroma razkriva poročilo ministrstva za zdravje, je bilo med epidemijo opravljenih manj pregledov, specialističnih obravnav in odkritih kroničnih bolezni.
Upad pregledov in povečanje posvetov na daljavo
Leta 2021 naj bi bilo v ambulantah družinske medicine opravljenih 60 % manj pregledov odraslih, kot jih je bilo leta 2018, in 39 % manj preventivnih pregledov, kot leta 2019. Povečalo pa se je število posvetov na daljavo z osebnimi zdravniki, in sicer za kar 400 %: leta 2019 je bilo takih posvetov 54.891, leta 202 491.528, leta 2021 pa 2.095.743.
Kje je polovica bolnikov s kronično hipertenzijo?
Epidemija covida-19 je vplivala tudi na odkrivanje kroničnih bolezni. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v letu 2021 odkrili pol manj bolnikov s kronično hipertenzijo, kot leta 2019. Podoben tren je bil zaznan tudi pri sladkorni bolezni in kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB).
Leta 2020 se je zmanjšalo tudi število specialističnih obravnav, ki pa so se leta 2021 vrnili na raven kot pred epidemijo.
