Gre za drobce ali vlakna predmetov na osnovi polimerov, ki so manjši od 5mm. Izvirajo iz vseh umetnih materialov, iz plastenk, umetnih tkanin, pnevmatik, barv … ki se ob uporabi in obrabi sproščajo v zrak in zaidejo v vodne poti.
Tudi v vodi iz pipe
V leta 2018 opravljeni raziskavi, objavljeni v Frontiers in Chemistry, so našli mikroplastiko v 93 odstotkih ustekleničenih vod. Delčke so zaznali tudi v kurjih jajcih, ribah, čajnih vrečkah, pivu, solati in celo vodi iz pipe. Vzorce so vzeli z 19 lokacij v devetih državah (Indonezija, ZDA, Indija, Mehika, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Libanon in Kitajska).
Leta 2011 so raziskovalci v Environmental Science & Technology navedli, da je mikroplastika razpršena po šest kontinentih, letos pa se je na seznam uvrstila še Antarktika, saj so delčke plastike našli v svežem snegu.
V pljuča najverjetneje pride z vdihovanjem
Plastične delce so v tkivu človeških pljuč med avtopsijo našli že leta 1998. Šlo je za bolnike, ki so umrli zaradi pljučnega raka. Letos objavljena pilotna raziskava (v Science of The Total Environment) pa je prvič potrdila prisotnost mikroplastike tudi v pljučih živih ljudi.
Dvanajst vrst mikroplastike je bilo odkritih v 11 od 13 vzorcev pljučnega tkiva bolnikov, ki so bili operirani zaradi raka pljuč. Najbolj pogosta sta bila polietilen tereftalat (PET) in polipropilen. PET se uporablja za izdelavo tekstila in plastenk za pijače. Iz polipropilena pa se izdelujejo slamice in vrečke za prigrizke. Ker so delčke plastike v majhnih količinah našli skoraj v vseh delih pljuč, raziskovalci sklepajo, da so v telo prišli z vdihavanjem. Mikroplastike pa ne le vdihujemo, temveč jo tudi zaužijemo.
Leta 2019 objavljeni članek v publikaciji Environmental Science & Technology ocenjuje, da človek zaužije do 52.000 delcev mikroplastike na leto. Če se prištejejo še vdihnjeni , se številka povzpne na 121.000 delcev.
Kako pride v kri?
Raziskovalci menijo, da obstaja možnost, da se delci zaužite mikroplastike prebijejo skozi črevesje in absorbirajo v krvni obtok. To bi lahko pojasnilo, zakaj so v letos opravljeni raziskavi, objavljeni v Environment International, delce polimerov našli v 17 od 22 krvnih vzorcih zdravih darovalcev. V polovici vzorcev so našli sledove PET, v 36 odstotkih polimerizirani stiren, v 23 odstotkih polietilen. V povprečju so našli 1,6 mikrograma plastike na mililiter krvi.
Vodilni raziskovalec raziskave dr. Dick Vethaak z univerze Vrije (Amsterdam), priznava, da se podatkov o vsebnosti plastike v krvi ne da posplošiti na splošno populacijo, ker je sodelovalo premajhno število ljudi.
Širjenje znanja o tveganjih mikroplastike
Znanstveniki še nimajo natančnega odgovora kakšne so posledice zaužite in vdihnjene plastike na zdravje človeka. Prav tako ni znano, kakšna je kritična masa, ki povzroča bolezni. Dr. Vethaak, ki je 25 let delal kot evropski toksikolog, si prizadeva za izvajanje obširnejših raziskav o vplivu mikroplastike na človeško telo. Kot kaže, prošnje ne letijo le na gluha ušesa.
Združenje Plastics Europe, ki predstavlja proizvajalce plastike v Evropi, je investiralo v projekt za merjenje možnih tveganj zaužitja mikroplastike. Pa tudi druga združenja so sprožila različne pobude, s katerimi želijo razširiti znanje o vplivu in tveganjih mikroplastike.
