“Natančno pojavnost diabetičnega stopala oziroma diabetične noge je težko oceniti, je pa pogost zaplet pri sladkorni bolezni, pojavlja se pri približno 40 odstotkih oseb s sladkorno boleznijo. Pri osebah z diabetično nogo obstaja večja nevarnost za izgubo noge ali dela noge, kar strokovno imenujemo amputacija. Prisotnost razjede na diabetični nogi resno ogrozi življenje posameznika s sladkorno boleznijo. Podatki kažejo, da približno 15 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo v svojem življenju utrpi razjedo na nogi, kar 67 odstotkov vseh amputacij spodnjih okončin pa je opravljenih prav pri osebah s sladkorno boleznijo,” je razložila doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana in dodala: “Glede na podatke iz raziskav vsakih 30 sekund nekdo na svetu izgubi spodnjo okončino ali del okončine zaradi sladkorne bolezni. Podatki o amputacijah nad gležnjem za Slovenijo kažejo, da je bilo v letih 2011 in 2012 približno 350 amputacij zaradi sladkorne bolezni letno, številka pa je v zadnjih letih sicer nižja, vendar še vedno skrb vzbujajoča. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo leta 2021 izvedenih 295 amputacij, leta 2022 pa 256.”
Zato je redno odstranjevanje trde kože na stopalih izrednega pomena
Težave s stopali so pri osebah s sladkorno boleznijo pogoste, ker visok krvni sladkor poškoduje živce in krvne žile v stopalih. Poškodba živcev, imenovana diabetična nevropatija, lahko povzroči otrplost, mravljinčenje, bolečino ali izgubo občutka v stopalih. Zaradi izgube občutka ne zaznamo dovolj zgodaj, da imamo poškodbo na stopalu.
“Težave z diabetičnim stopalom oziroma diabetično nogo se zelo pogosto začnejo z otiščancem, žuljem ali poškodbo. Prisotnost trde kože na stopalih dodatno poveča tveganje za nastanek razjede, slednja lahko nastane pod trdo kožo in jo je na začetku zato težko odkriti. Redno odstranjevanje trde kože na stopalih je pri osebah s sladkorno boleznijo zato izrednega pomena,” pravi naša sogovornica.
Pomembna je preventiva
Da bi se resnejšim zapletom izognili, v diabetoloških ambulantah po celi Sloveniji izvajajo presejalne preglede nog oseb s sladkorno boleznijo. “Presejalni testi oziroma presejalni pregledi nog so za osebe s sladkorno boleznijo izrednega pomena, saj z njihovo pomočjo odkrivamo spremembe v sklopu diabetične noge. Presejalne preglede pri vsaki osebi izvedemo ob odkritju sladkorne bolezni in nato praviloma enkrat letno, v praksi pa se izvedejo približno na eno do tri leta. Ko osebi s sladkorno boleznijo razložimo, kaj s pregledom nog odkrivamo, se v veliki večini pregleda udeležijo brez težav oziroma zadržkov,” o pomenu teh pregledov pravi dr. Lunder.
Kot rečeno, do nastanka diabetične noge lahko vodi nevropatija, prizadetost živcev zaradi sladkorne bolezni, in tudi angiopatija, prizadetost žilja, možna je tudi kombinacija obeh.
“Nevropatske spremembe odkrivamo s pomočjo testiranja občutka za fin dotik, kjer se stopala na različnih mestih dotikamo z tanko nitko, strokovno imenovano monofilament. Preverjamo tudi, ali so prisotne deformacije (deformacija prstov, ipd). V primeru, da potrdimo izgubo zaščitne občutljivosti, je taka noga zelo ogrožena za nastanek poškodb, saj slednjih pacient ne bo občutil. Angiopatijo pa odkrivamo s tipanjem stopalnih pulzov in mejenjem pritiskov na nogah, kar je podobno kot merjenju pritiska na roki. Odsotnost stopalnih pulzov oziroma znižanih tlakov na nogah potrdi prizadetost žil na nogah,” pravi dr. Lunder.
Priporočljivo je, da osebe s sladkorno boleznijo sami poskrbijo za redne preglede stopal, da bi ta ostala zdrava. Dr. Lunder je razložila, na kaj je treba biti pozoren.
- Svetuje se redno dnevno pregledovanje stopal, še posebej je to pomembno za tiste, ki so izgubili zaščitno občutljivost stopal, saj bodo le tako takoj odkrili morebitne poškodbe in spremembe. Pri pregledu spodnjih delov stopala si bolniki lahko pomagajo z ogledalom. Pozorni morajo biti na nastanek novih sprememb (rdečina, trda koža, otiščanec, razjeda, ipd).
- Potrebna je skrbna nega stopal, ki jih je treba vsak dan umiti z mlačno vodo ter dobro posušiti, odsvetuje pa se namakanje nog. V primeru suhe kože na stopalih je treba stopala negovati s hranilno kremo, vendar se odsvetuje mazanje med prsti, saj lahko preveliko zmehčanje kože med prsti vodi v nastanek razjed.
- Priporoča se nošenje mehke in udobne obutve iz naravnih materialov, v njej pa nogavice – tudi iz naravnih materialov – ki segajo čez rob čevlja. Osebe se morajo izogibati hoji z bosimi nogami, saj na ta način stopala izpostavljajo možnim poškodbam.
- Priporočljivo je, da oseba s sladkorno boleznijo ob vsaki spremembi na stopalih čim prej poišče zdravniško pomoč.
- Osebe s sladkorno boleznijo naj se izogibajo uporabi ostrih instrumentov za nego nohtov in sredstev za odstranjevanje trde kože. Najboljše je, da oskrbo nohtov in trde kože prepustijo strokovnjakom.
Smisel življenja in soočanja s kronično boleznijo: humorno s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem
Psihiater dr. Željko Ćurić osvetljuje, kako ohraniti smisel in kakovost življenja, ko se soočamo s kronično boleznijo, ki za vedno spremni naš vsakdan?
Z njegovimi besedami “Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni,” a prava moč se skriva v vprašanju “Kaj bi jaz brez sebe?”
Odkrijte, zakaj je to vprašanje ključno ne le pri soočanju z boleznijo, ampak tudi v iskanju osebnega miru in kako nas vodi k razumevanju, da skrb zase ni sebična, temveč temeljna za naše dobro počutje:
