Večina zastrupitev s hrano je blagih do zmernih, ljudje običajno okrevajo v nekaj dneh, v redkejših primerih pa lahko zastrupitev s hrano zahteva takojšno zdravniško pomoč. Težko je napovedati točno koliko časa bo trajalo okrevanje, saj je to odvisno od vrste in količine mikrobov, ki smo jih zaužili, obstaja pa nekaj načinov, s katerimi lahko olajšamo okrevanje.
Tveganje za zaplete ob zastrupitvi z živili je povečano pri osebah, starejših od 65 let, otrocih, nosečnicah in osebah z oslabljenim imunskim sistemom. Te osebe naj se v primeru zastrupitve posvetujejo z zdravnikom.
Okolje, ki spodbuja razrast bakterij
Večina bakterij in virusov, ki povzročajo zastrupitve z živili, se najhitreje množi pri temperaturi med štiri in 60 stopinjami Celzija. Do tega lahko pride, če denimo živila pustimo predolgo stati na sobni temperaturi, če je hrana, ki jo uživamo surova ali premalo kuhana. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo, se lahko število bakterij, kot so E. coli, Stapylococcus aureus in salmonela pri omenjenih temperaturah podvoji v manj kot 20 minutah.
Po podatkih NIJZ so med najpogostejšimi povzročitelji zastrupitev z živili salmonela, stafilokoki, kampilobakter, patogeni sevi e. coli, listerija, virusi in paraziti.
Kako hitro se pokažejo znaki zastrupitve?
Po besedah Nime Majlesija, direktorja toksikologije na univerzitetni bolnišnici Staten Island, je čas, ko se pokažejo znaki zastrupitve odvisen od vrste bakterije. Nekatere bakterije imajo inkubacijsko dobo en do dva dni, kar pomeni, da je prepričanje, da se zastrupitev s hrano pokaže takoj, zmotno.
“Če se ljudje začnejo počutiti slabo precej hitro po zaužitju hrane, je to zelo verjetno zaradi zastrupitve z bakterijo Staphylococcus aureus. Zaradi toksinov, ki jih povzroča ta bakterija, nam lahko postane slabo že 30 minut po obroku pa vse do osem ur po obroku. Zastrupitev se običajno začne kazati s krči v trebuhu, slabostjo in bruhanjem,” je Majlesi povedal za CNN. Pravi, da okrevanje pri zastrupitvi s stafilokoki ne bi smelo trajati več kot en dan. Gastroenterologinja dr. Pratima Dibba pa dodaja, da večina ljudi po zastrupitvi s hrano okreva v enem ali dveh dneh, v nekaterih primerih pa lahko simptomi, denimo diareja, vztrajajo tudi 14 dni.
Okrevanje: kaj uživati in česa ne
Ameriški nacionalni inštitut za zdravje (NIH) odraslim priporoča, da ob zastrupitvi izgubljeno tekočino nadomeščajo z vodo, juhami in športnimi napitki. Če uživajo sok, naj ga razredčijo z vodo. Otroci pa naj za lajšanje simptomov zastrupitve s hrano uporabljajo oralno rehidracijsko raztopino. Po nasvet se je smiselno obrniti tudi v lekarno, kjer je na voljo nekaj zdravil brez recepta, ki lahko pomagajo pri zastrupitvah.
24 ur po zastrupitvi se svetuje izogibanje trdi hrani, zlasti, če je prisotna slabost. Tako ima prebavni sistem čas, da si odpočije in si opomore od vnetja. Po 24 urah pa Majlesi svetuje uživanje manjših grižljajev hrane z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov. V primeru driske se svetuje uživanje banan, riža, toasta. Pri nadomeščanju izgubljenih elektrolitov lahko pomagajo tudi slani krekerji.
Nekateri mislijo, da bo uživanje solate okrepilo njihov imunski sistem, vendar lahko hrana z vlakninami dejansko poslabša simptome zastrupitve ter povzroči napihnjenost in nelagodje v trebuhu. Ob slabosti in bruhanju se odsvetuje uživanje začinjene hrane, mlečnih izdelkov in vlaknin.
Dr. Pratima Dibba
