Jesenska akcija Zdravstvenega doma Ljubljana za zaščito pred nevarno boleznijo, ki jo prenašajo klopi
V treh enotah Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) bo od 27. do 29. septembra ter od 25. do 27. oktobra potekalo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) po ugodnejši, enotni ceni 20 evrov za odmerek, ki bo veljala za odrasle in otroke. Akcijo pripravljamo z namenom povečanja zaščite prebivalcev, saj Slovenija sodi med endemske države z visoko obolevnostjo za to nevarno boleznijo, za katero ne poznamo zdravila.
Akcija cepljenja bo potekala od 8. do 18. ure v zdravstvenih domovih Bežigrad (Kržičeva ulica 10), Moste-Polje (Prvomajska ulica 5) in Šiška (Derčeva ulica 5). Naročanje na cepljenje ni potrebno, kdor ima cepilno knjižico, pa naj jo prinese s seboj.
»Na dan, ko sem se okužil s KME, sem po žledu aprila čistil leske v gozdu. Bil sem zaščiten z repelentom v spreju. Kljub temu sem doma na sebi našel dva klopa, ki sem ju takoj odstranil in vbodni mesti razkužil. A bilo je že prepozno. Potek bolezni najprej sicer ni bil tipičen, a ko so me odpustili iz bolnišnice, se je šele zares začelo. Zatekli so mi možgani in od bolečin sem tako kričal, da sem se čisto odklopil od resničnosti. Postal sem izjemno agresiven in zadnje, česar se spomnim, je reševalno vozilo. Ko sem se po nekaj urah zavedel, me je zdravnica vprašala, koliko je pet plus dva. Nisem vedel, to je bil neizmerno grozljiv občutek. Dolgo sem potreboval, da sem povedal, katerega leta smo, spomniti se datuma pa je bilo zame že preveč. Na bolniški sem ostal štiri mesece, mučili so me strašanski glavoboli, bolele so me kosti, bral sem le z izjemnimi težavami. Nato sem se z ‘možgansko telovadbo’ počasi spravil k sebi in danes, razen nekoliko manjše sposobnosti koncentracije in znižanega krvnega pritiska, nimam posebnih posledic. V primerjavi z drugimi sem jo dobro odnesel, moj stric je, denimo, potreboval leto, dve, da se je ponovno naučil hoditi,«
je svojo izkušnjo s klopnim meningoencefalitisom opisal Žarko Stevanovič, ki je KME prebolel leta 2014.
Klopi ne živijo le v gozdu
Dodal je, da sta zmotni prepričanji, da repelenti nudijo popolno zaščito pred klopi in da klopa lahko dobiš le v gozdu, kar je potrdila tudi Robertina Benkovič, svetovalka v zdravstveni negi ZD Ljubljana.
»Klopa lahko dobimo tudi na domačih vrtovih, v parkih in na otroških igriščih – torej povsod, kjer rastejo trave, pleveli in grmičevje. Ker želimo preprečiti kar največ takšnih zgodb, kot je Žarkova, smo pripravili akcijo cenejšega cepljenja proti KME. Še posebej je cepljenje priporočljivo za tabornike, zeliščarje, gobarje, čebelarje, igralce golfa, tekače, kolesarje, pohodnike, planince in vrtičkarje, skratka za vse, ki se radi gibljejo v naravi,«
je navedla Robertina Benkovič. Pojasnila je, da bodo v zdravstvenih domovih v Šiški, Bežigradu in Mostah organizirali posebne cepilne ekipe, dobrodošli pa so vsi, ne le občanke in občani Ljubljane, temveč tudi prebivalci drugih krajev po Sloveniji.
Klopnega meningoencefalitisa ne moremo zdraviti, edina zanesljiva zaščita je cepljenje
Več o sami bolezni in pomenu cepljenja pa je pred akcijo povedala družinska zdravnica iz ZD Ljubljana – Moste-Polje Katerina Bubnič Sotošek. Izpostavila je, da prisesanega klopa čim prej odstranimo sami, saj dlje, ko je prisesan, večja je možnost okužbe s KME in drugimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi. »Obisk zdravnika ali urgentne ambulante za to ni potreben. KME je zelo resna okužba centralnega živčnega sistema, za katero ciljanega zdravila ne poznamo. Na potek bolezni ne moremo vplivati, lahko le lajšamo simptome, zato se k zdravniku odpravimo šele, ko čutimo, da se slabo počutimo. Če smo se okužili s KME, se bo slabo počutje z visoko vročino, bolečinami v mišicah in kosteh običajno pričelo od sedem do 14 dni po okužbi. Sledilo bo nekaj dni boljšega počutja, premora po katerem bo nastopila druga faza bolezni, ki se lahko močno stopnjuje in vključuje ohromelost, motnje zavesti in hude bolečine. V skrajnih primerih bolnik umre, kar se zgodi v enem do dveh odstotkih primerov,« je opisala zdravnica in dodala, da lahko bolezen poteka tudi v zelo blagi obliki.
Trije odmerki za celovito zaščito
Robertina Benkovič je dodala, da »akcijo cepljenja organiziramo jeseni, saj je to zaradi bližnje zimske neaktivnosti klopov najprimernejši čas za prvi odmerek, sicer pa se lahko cepimo kadarkoli. Za zagotovitev celovite zaščite je potrebno prejeti tri odmerke, zadostno zaščito pa dosežemo že po prvih dveh odmerkih. Zato bo akcija cenejšega cepljenja potekala v dveh valovih z enomesečnim razmikom, saj si želimo čim večjemu številu ljudi zagotoviti ustrezno zaščito po dostopnejši ceni. Tretji odmerek je sicer priporočljivo prejeti od pet do dvanajst mesecev po drugem cepljenju, prvi poživitveni odmerek po treh letih, nadaljnje poživitvene odmerke pa vsakih pet let oziroma vsaka tri leta za starejše od 60 let.«
V svetovnem vrhu po obolelosti, cepljenih pa le 7% odstotkov
Statistika kaže, da za KME zboli povprečno 250 Slovencev na leto, kar nas po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije uvršča v sam vrh po obolevnosti. Pri nas so žrtve okužb najpogosteje starejši od 45 let, nadpovprečno pojavnost pa opažamo tudi pri otrocih med 5 in 14 letom. Celotna Slovenija že dobrega pol stoletja velja za endemsko žarišče klopnega meningoencefalitisa, pri čemer je obolevnost najvišja na Gorenjskem, nadpovprečno pa beležimo še na Koroškem, v osrednjeslovenski in celjski regiji.
»Žal je precepljenost v Sloveniji nizka, polno shemo treh odmerkov je prejelo le sedem odstotkov prebivalstva, čeprav svetujemo, da se zaradi endemskosti cepimo vsi prebivalci, starejši od enega leta. Zato smo se tudi odločili za to akcijo, da bi ljudem omogočili cenovno ugodnejše cepljenje, ki je najbolj učinkovita zaščita pred to boleznijo,«
je poudarila zdravnica Katerina Bubnič Sotošek. Poudarila je, da so stranski učinki redki in blagi, denimo pordelo in boleče mesto injeciranja ali slabo počutje z bolečinami v mišicah, ki hitro mine. Redke so alergijske reakcije in oseb, ki so alergične na jajčne beljakovine, proti KME ne cepijo. Cepljenje ni primerno tudi za bolnike z avtoimunimi boleznimi ali drugimi boleznimi, ki oslabijo imunski sistem, ter bolnike, ki prejemajo kemoterapijo oziroma biološka zdravila.
