Kakovosten spanec je ključnega pomena za človekovo duševno in telesno zdravje, a mnogi zaradi hitrega tempa življenja ne spijo dovolj. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kar dve tretjini Slovencev spi premalo, občutno je upadla tudi kakovost spanca. Raziskovalci pa opozarjajo, da težave z uspavanjem in vzdrževanjem spanja niso zgolj nevšečnosti, temveč lahko pospešijo proces staranja možganov.
Cena neprespanih noči
V raziskavi, objavljeni v reviji Neurology, so raziskovalci z Ameriške akademije za nevrologijo preučevali vpliv nespečnosti na zdravje možganov. V študiji je sodelovalo 589 posameznikov, starih okoli 40 let, ki so poročali o svojih spalnih navadah, težavah pri uspavanju, prebujanju ponoči, prezgodnjem prebujanju zjutraj ali utrujenosti tekom dneva. Po 15 letih so raziskovalci slikali možgane udeležencev. Z uporabo napredne tehnike strojnega učenja so določili starost možganov in jo primerjali z dejansko starostjo udeležencev. Ugotovitve so razkrile presenetljive razlike v staranju možganov.
Možgani se s starostjo krčijo, pri čemer upadajo nekatere miselne sposobnosti, vendar pa na ta proces očitno vplivajo tudi spalne navade. Raziskava je pokazala, da možgani tistih udeležencev, ki so poročali o več težavah s spanjem, kažejo več znakov staranja v primerjavi z možgani tistih, ki spijo bolje.
Možgani udeležencev, ki so tekom študije poročali o dveh ali treh težavah s spanjem, so bili povprečno 1,6 let starejši od možganov tistih, ki so poročali le o eni težavi, medtem ko so bili možgani tistih, ki so poročali o treh ali več težavah, starejši za kar 2,6 let.
“Naše ugotovitve kažejo, kako pomembno za ohranjanje zdravja možganov je, da težave s spanjem rešujemo že v mladosti. To vključuje vzdrževanje ustaljenega urnika spanja, zadostno telesno aktivnost, izogibanje kofeinu in alkoholu pred spanjem ter uporabo sprostitvenih tehnik,” pravi dr. Kristine Yaffe, raziskovalka z Univerze Kalifornije, San Francisco in članica Ameriške akademije za nevrologijo.
Zaskrbljujoče posledice nespečnosti
Pomanjkanje spanja pa ne vpliva le na zdravje možganov, ampak prinaša tudi številne druge negativne posledice. Po podatkih NIJZ je pomanjkanje spanja med drugim povezano z večjim tveganjem za debelost, bolezni, smrt, stiske, psihične motnje in zlorabo psihoaktivnih sredstev. Poleg tega neprespanost vodi v nižjo produktivnost, zmanjšano zmogljivost in slabše splošno počutje, kar povečuje tveganje za prometne nesreče in nesreče pri delu.
Nasveti za boljši spanec
K boljši kakovosti spanja pripomorejo že majhne spremembe v življenjskem slogu:
• Določite stalno uro za spanje in prebujanje.
• Postelja naj bo namenjena samo spanju.
• Tekom dneva se spanju izogibajte.
• Spite v dobro prezračenem, tihem in zatemnjenem prostoru.
• Vsaj eno uro pred spanjem ne uporabljajte elektronskih naprav.
• Pred spanjem se izogibajte težko prebavljivi hrani, kofeinu in alkoholnim pijačam.
• Bodite redno telesno aktivni, a ne tik pred spanjem.
• Zvečer poskusite umiriti misli in do jutra pozabiti na težave.
• Preizkusite tehnike sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija ali postopno sproščanje mišic.
Viri:
- Dobro počutje, dobro spanje. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/publikacije/dobro-pocutje-dobro-spanje/. Zadnji dostop november 2024.
- Moč spanja. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/spanje/moc-spanja/. Zadnji dostop november 2024.
- Trouble sleeping could cause your brain to age faster than normal. Study Finds, dostopno na: https://studyfinds.org/trouble-sleeping-brain-aging/. Zadnji dostop november 2024.
