“Prebujanje med šesto in sedmo uro za mladostnika je iz kronološkega vidika za odraslega enako prebujanju med tretjo in četrto uro zjutraj,” poudarja pediatrinja in otroška nevrologinja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med. Pojasni, da je do neke mere določeno že ob rojstvu, kakšen kronotip imamo – nekateri bolje funkcionirajo zgodaj, drugi zvečer. Slednji je tako imenovani kasni kronotip, kakršnega imajo tudi mladostniki. Pri osebah s kasnim kronotipim se zvečer melatonin začne izločati kasneje. Na drugi strani je za starost značilnejši zgodnji kronotip, osebe se zjutraj hitreje zbudijo, so zvečer hitreje zaspane, poleg tega se s starostjo zmanjša potreba po količini spanja.
Biti zbran ob peti uri zjutraj
Ko se zvečer začne mračiti, se pri ljudeh začne izločati melatonin, znižata se telesna temperatura in raven stresnega hormona. Najvišja raven melatonina v krvi in najnižja telesna temperatura sta med drugo in četrto uro zjutraj. Ko se to začne obračati, se počasi začne faza prebujanja, pojasnjuje dr. Gnidovec Stražišarjeva. “To je tudi razlog, da nas lahko hladi oziroma zebe, če se kdaj zbudimo in vstanemo sredi noči – pred mininumom naše telesne temperature.“
Spanje uravnavata dva procesa:
- Cirkadiani ritem oziroma biološka ura. Ta je vezana na izmenjavanje dneva in noči. Zunanji dejavniki časa našo cirkadiano uro vsak dan resetirajo na 24 ur, da smo usklajeni z dnevom in nočjo, saj je perioda naravne biološke ure pri večini ljudi nekoliko daljša od 24 ur. Izpostavljenost dnevni svetlobi zjutraj ima kronobiotični učinek – zvečer bomo prej zaspani.
- Homostatski proces oziroma spalni pritisk, ki pomeni nabiranje spalnega dolga. V trenutku ko vstanemo, se začne nabirati spalni dolg.
Zvečer se oba procesa združita in takrat je človekovo telo pripravljeno na spanje. “Pri najstnikih pa sta oba procesa zakasnjena: cirkadiani ritem za približno dve uri, nabiranje spalnega dolga pa je tudi počasnejše še za približno eno uro. Kar pomeni, da se glede na kronološko uro najstniki zbujajo med tretjo in četrto uro zjutraj, zbrani za sledenje učni snovi in včasih preverjanje znanja pa morajo biti ob peti uri zjutraj,” razloži sogovornica.
V večini zveznih držav ZDA je zakonsko sprejeto, da se srednja šola ne začne pred pol deveto uro zjutraj. Ugotovili so namreč, da je bilo v času, ko se je šola začenjala bolj zgodaj, več prometnih nesreč na poti v šolo, saj mladostniki lahko začnejo voziti avto pri 16. letu.
Kot bi vsak vikend potovali do Amerike
Mladostniki so večino časa v desinhronizaciji z naravno biološko uro, še pove sogovornica. “Med tednom se zbujajo zgodaj, med vikendom pozno, zaradi česar se spalni pritisk v soboto in nedeljo začenja pozno nabirati. V nedeljo zvečer niso zaspani, v ponedeljek pa se je ponovno potrebno zgodaj zbuditi, zaradi česar začnejo dan z manjkom spanja. Vpliv je podoben, kot bi vsak vikend potovali do Amerike,” ponazori dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Doda, da velika večina najstnikov kljub kronični deprivaciji spanja v najstništvu nima velikih težav. Za tiste, ki so bolj dovzetni za motnje spanja, pa je pomembno, da se držijo higiene spanja, saj imajo ob pomanjkanju lahko več čustvenih težav in depresivnih motenj.
Več o higieni spanja in kdaj je čas, da se zaradi nespečnosti obišče zdravnika, smo pisali v tem članku.
