To nam je zaupala pediatrinja in otroška nevrologinja doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med. Sogovornica opozarja, da so posledice spomladanskega premikanja ure, ko imamo 23-urni dan, približno en teden slabša kakovost spanja, še posebej prvo noč. Po drugi strani pa imamo zaradi jesenskega premika ure en 25-urni dan.
Sogovornica pove, da po drugi strani ob jesenskem premikanju ure ne pridobimo ničesar – zaradi možnosti eno uro več spati, ne spimo bolje in se ne spočijemo bolj. “Že samo iz tega vidika je menjavanje ure dvakrat letno nesmiselno. Poleg tega obakrat pride do desinhronizacije notranjih bioloških ritmov, posledice kronične desinhronizacije bioloških ritmov pa so večja dovzetnost za nekatera karcinomska, srčno-žilna in možgansko-žilna obolenja ter debelost,” pravi.
Je samo en ‘pravi čas’
Trenutno velja, da naj bi ukinili premikanje ure leta 2026. Do takrat je pomembno, da poskrbimo, da v času spomladanskega premikanja ure nimamo pomanjkanja spanja, poudari dr. Gnidovec Stražišarjeva. “To ne pomeni, da se v posteljo odpravimo eno uro prej, ker zelo verjetno ne bomo mogli zaspati. Je pa priporočljivo, da v tem času, v tistem tednu ko se premakne ura, ne hodimo prepozno spat, da pomanjkanje spanja ni še večje. To je še posebej pomembno za tiste, ki imajo težave z nespečnostjo,” svetuje.
Ko se je na ravni Evropske unije sprejela odločitev, da se ukine premikanje ure, je bila med državami članicami narejena raziskava, kateri čas bi raje izbrali. “Prva težava je, da sploh ne gre za zimski in poletni čas, ampak standardni in poletni čas,” je odločna sogovornica. Opozori, da ima opravljena raziskava več pomanjkljivosti, ena, ki je gotovo vplivala na pristransko izbire je, da je bila opravljena v poletnem času, ko je dolg dan in nam seveda vsem ustreza, da lahko ob toplih poletnih večerih posedamo zunaj in je še svetlo. Logično je, da je več ljudi glasovalo za poletni čas, priznava.
Negativni vpliv zlasti na mladostnike
Izbira zgolj poletnega časa bi negativno vplivala na človekov cirkadiani in homostatski ritem, razloži dr. Barbara Gnidovec Stražišar. “Pozimi bi zelo pozno dopoldne dobili dnevno svetlobo, saj bi bila zelo dolgo tema. Svetloba zjutraj povzroči premik faze cirkadiane biološke ure na zgodnejši čas. Se pravi da vpliva kronobiotično, saj zaradi izpostavljenosti svetlobi zjutraj, zvečer prej začnemo izločati melatonin. Kasnejša izpostavljenost svetlobi zjutraj bi negativno vplivala zlasti na mladostnike, ki imajo že tako zakasnjeno fazo spanja,” sklene.
»Rusija je leta 1980 prenehala s premikanjem ure, izbrali so poletni čas. Posledica tega je bilo dva do štiri odstotke porasta sezonskih depresij, čustvenih motenj, predvsem pri mladostnikih,«
pravi doc. dr. Brabara Gnidovec Stražišar.
Več o tem, kaj pomeni zakasnjena faza najstništva in kako cirkadiani in homostatski ritem vplivata na to, kdaj smo zaspani, lahko preberete v tem članku.
